Mladi ambasadorji smo v času karantene pisali pisma našim babicam, ki so v izolaciji.
DRAGA BABI!
Najprej se spomnim nate. Vem, da pogrešaš družbo v tem čudnem času virusov. Vem, da ga boš zaobšla, vem, da si zelo močna oseba. Kljub vsemu, kar se dogaja, moramo biti močni in vztrajni, potrebujemo te. Ne vem, kako se sedaj počutiš, upam, da v redu. Vem, da ti je dolgčas v karanteni, da si zaprta kot v zaporu, ampak babica, ne skrbi, kmalu bomo zaživeli po starem.
Pa greva na drugo temo. Mi lahko poveš, kaj počneš v karanteni? Vem, veliko reči ne moreš početi, ker ti tudi ne dovolijo, ampak vem, da si najdeš vedno kaj, da ti ni dolgčas.
Moj brat Uroš je trenutno precej prehlajen, ima zelo visoko telesno temperaturo. Upam, da ni hudo, da je res samo prehlad. Sicer pa je tak čuden čas, tako čudno je, polno nečesa neznanega je v zraku. Jaz tako občutim.
Morda se sprašuješ, kako sem jaz? Sem Manja. Obiskujem Ekonomsko šolo v Celju, stara sem 16. let. Mamica bi rekli, da mi je sedaj doma dolgčas. Ni mi, ker imam veliko dela za šolo. Že štiri tedne ne hodimo v šolo. Pouk imamo na daljavo. To pomeni, da učitelji po elektronski pošti pošljejo naloge, razlage, kake filmčke ali kaj podobnega in mi doma rešujemo naloge, jih pošiljamo nazaj in dobimo ocene. Meni ni všeč. Sama sem za računalnikom, nikogar ni, da bi ga vprašala, če česa ne znam. S sošolci si telefoniramo ali klepetamo po raznih klepetalnicah.
Ko naredim vse za za šolo, pomagam mani pri delu v hiši na vrtu. Moram napisati, da sem te dni malo žalostna. Doma sem. Imam veliko časa premišljevati. Nekoč smo bili srečna družina, praznovali smo rojstne dneve, godove, cerkvene praznike … Danes ni več tako. Oči in mami sta se razšla. Mami se je odselila, dobila sem novo mamo … saj je, ampak ni prava mami. Je prijazna, mi pomaga, samo ne morem je imeti rada. Prava mama je poniknila, ni je. Ne oglaša se na pisma, ne na telefonske klice … včasih potočim kako solzico.
Oprosti, babica, želela sem te razveseliti ne pa razžalostiti. Nisem želela poslati pisma, pa me je moja profesorica prepričala. Rekla je, saj so tudi babice z svojimi zgodbami. Povej zgodbo, babica se bo morda spomnila, da je tudi ona bila v tvojih letih in srečna ali nesrečna.
Babi, ne bodi zaradi mene žalostna. Morda bi večkrat morala napisati pismo.
Babi, želim ti vse dobro, velik objem.
MANJA
Rogatec, 6. 4. 2020
Draga babica!
Kako si? Kako kaj preživljaš te težke dneve izolacije? Upam, da si v redu in da se ne počutiš preveč osamljeno. Tudi jaz se v izolaciji še kar držim, saj je potrebno, da vztrajamo, da upoštevamo ukrepe, predvsem pa ostajamo doma in skupaj premagamo virus. V tem času mi prav nič ni dolgčas, saj preživljam čas na domači terasi, z branjem knjige, s pogovarjanjem s prijatelji (seveda ne v živo, ampak po spletu). Veliko časa mi zapolni predelovanje snovi za šolo in seveda nekaj časa si zapolnim z druženjem z družino. Domači so v redu in zdravi hkrati ter še vedno zelo pozitivni, veseli, kar je najpomembnejše …. Še vedno smo, kljub vsemu stresu in pritiskom, ker se ne smemo družiti, dokaj strpni drug do drugega.
Babi, moram ti povedati, saj komaj verjamem, da so lahko ljudje tako brez srca. Prejšnji petek smo s sorodnicami odšle na dolg sprehod po gozdu. Ob glavni cesti smo našle majhne mucke, ki so bili shirani, žejni in shujšani. Najhuje je, da je nek brezčutnež odvrgel ob smetnjaku pet majčkenih muckov … Pot nas je vodila mimo smetnjaka, ko je prijateljica zaslišala mijavkanje. Jaz nisem ničesar slišala.
Nekaj mi ni dalo miru, šla sem nazaj. Ko sem se bližala smetnjakom, se je slišalo glasno mijavkanje, približala sem uho k škatli in ugotovila, da je morda mucek pod škatlo, vendar ko sem poskušala škatlo obrniti, sem ugotovila, da je v škatli morda več muckov. Na srečo sem nekako prerezala lepilni trak in iz škatle je skočil naprej en mucek, nato pa še ostali. Bila sem presenečena in nisem vedela, kaj naj naredim. Muckam sem dala vodo, ki sem jo imela s seboj, a se je pojavila težava … kam naj dam mucke, da bodo na varnem in jim bo lepo. Ker v tistem trenutku nisem vedela, kaj narediti, sem poklicala sem domov, da je prišla mama po nas in mucke z avtom.
Človek je resnično najbolj krut stvor na svetu, kaj praviš babi? Doma smo dali muckam hrano, jih skopali in uredili prostor zanje. Poklicali smo veterinarja in ga vprašali, kaj naj naredimo z mucki. Veterinar je predlagal, naj jih imamo doma, razen če kateri kaže kakšne znake bolezni, zastrupitve ali kaj podobnega. Če pa ni nobenih znakov, naj poskrbimo za njih do konca karantene, kasneje jih pripeljemo v veterinarsko ambulanto, kjer bodo poskrbeli za njih, jih cepili ter uredili vse potrebno in in pomagali poiskati primeren dom. In tako so nam mucki polepšali izolacijo in nam krajšajo čas. To so naše »dogodivščine« iz sprehoda.
Draga babi, srčno upam, da bo vsega tega čim prej konec, da boš lahko ponovno močno objela svoje najbližje. Želim ti vse dobro, pazi nase, predvsem ostani zdrava.
Špela
Drage babice!
NE BOJ SE SAMOTE
Včasih je dobro biti sam. V samoti lahko tudi uživamo. Ampak to v primeru naše družine ne traja dolgo – poznam naš družino.NE BOJ SE ZAJOKATI
Pogumni izberejo solze. Jaz sem pogumna in delam tisto, kar hočem: če hočem – jočem, če hočem – se smejem, če hočem – razmečem nogavice po celi hiši.NE BOJ SE POSKUSITI NEKAJ NOVEGA
Ne misli na to, koliko let imaš in kaj bodo rekli drugi. Od življenja vzemi najboljše in ni pomembno, kako nerazumno je vedno tisto, kar si želimo.Te pandemija bo kmalu konec in naše življenje bo šlo naprej, tudi mi z njim.
EKZON
Draga babi,
Pišem ti, da preverim, kako preživljaš čas, v katerem smo sedaj. Vem, da je tudi zate to nenavaden čas, tako kot zame, saj smo prvič v takšni situaciji. Upam, da si dobro in da se ne počutiš preveč osamljene, saj vem, kako rada imaš ljudi okrog sebe.
Midva s sestro Pio sva v redu. Dopoldne imava delo s šolo, popoldne pa ponoviva snov.
Midva s Pio sva zunaj bolj proti večeru, jaz igram nogomet, Pia pa skače po trampolinu in mi nagaja. Tudi mami pomagam pri gospodinjskih opravilih in pri urejanju okolice. Sedaj urejamo vrt, sadimo solato, krompir, korenje …
Zvečer pa se igramo družabne igre: rubikom, človek ne jezi se, activity ali pa kaj sestavimo.
Med to karanteno sem se odločil, da bom prebral knjigo Mali princ, sicer jo še nisem začel, a imam to še vedno v planu. Kako si? Upam, da si zdrava in da se nisi okužila. Pa saj vem, da se paziš.
Sedaj kar naprej po televiziji govorijo o aktualnih novicah o koronavirusu? Jaz že skoraj ne morem več tega poslušati. Rad bi slišal tudi kakšno dobro novico v tem času. Sedaj se ti je zaključila tudi tvoja serija Najini mostovi. Jo kaj pogrešaš? Verjetno sedaj gledaš serijo Vedno tvoja.
Jaz teh serij ne gledam, si pa rad ogledam kakšen akcijski film, saj veš, jaz sem bolj za akcijo.
Pogrešaš klepet s prijatelji? Jaz zelo pogrešam druženje s prijatelji, sploh s sošolci. Vsak dan klepetamo preko spleta, vendar to ni isto. Pia ima ure klavirja po Skypu. Prav zanimivo je opazovati, kako to poteka, kako učiteljica klavirja spremlja njene prste. Moram reči, da ima učiteljica ostro oko in čut za te stvari. Nasprotno od mene.
Zdaj pa bom počasi zaključil s pisanjem, saj moram še nadaljevati s šolo.
Želim ti, da ostaneš še naprej pozitivna oseba, ne glede na situacijo.
Lepo te pozdravljam.
VID
Draga babica!
Sem Benjamin in vem, da se ne poznava. Ampak, ker imam sam babico, vi pa verjetno vnuke, vam želim skrajšati te puste dneve.
Med nas se je tiho pritihotapila ta korona, ki nam je spremenila življenje. Ločila nas je od naših babic in dedkov, vas pa od otrok in vnukov. Vem, da vam je težko, da imate neskončno željo, še posebej ob teh prazničnih dneh, da ste z njimi. Toda draga babica, zdržimo še malo, da premagamo virus in mu za vedno zapremo naša vrata.
Ostanite še malo doma in prosite svoje najdražje, da to enako naredijo, da ostanemo živi in zdravi. Vem, da bomo to skupaj premagali! Takrat boste lahko skupaj s svojimi najbližjimi praznovali ter se družili še veliko let.
Draga babica, ker sem sam vnuk, vam tako kot svoji babici želim, da ostanete zdravi in da prav kmalu skupaj s svojimi najdražjimi naredite en velik družinski objem.
Tudi vam pošiljam velik objem
Benjamin
Sem Maša dijakinja iz Ekonomske šole Celje. Pred 4 tedni nas je trenutna situacija premestila iz vsakdanjih opravilih, kot so pot do šole, službe, sprehodi, nakupovanja …, v svet, ki ga nismo poznali do danes. Nekega dne sem se začela spraševati, kako je vam težko v tej situaciji. Ne vidite svojih domačih, ste zaprti v svoji sobi …. Meni največ pomeni družina, za svoje domače bi naredila vse na svetu, da bi njim bilo boljše, prav tako tudi vam. Zato upam, ko bo virus mimo, da si boste lahko z domačimi skočili v objem. Meni najbolj primanjkujejo objemi sorodnikov.
Kaj delam v tej situaciji? Po resnici povedano lenarim, delam za šolo in sem zelo ustvarjalna.
Vsak od nas se znajde v tem času, ko potrebujemo spodbudo, lepo besedo, topel objem, ljubeznivost in prijaznost nekoga … in prav tako mi in drugi, naši bližnji, naši prijatelji, znanci, kolegi, ljubljeni. V takšnih trenutkih lahko ena drobna pozitivna misel naredi veliko. Že takrat, ko se nam nekdo prikrade v naše misli, ko nekoga pogrešamo, ko nekomu želimo nekaj dobrega, lahko z eno samo pozitivno mislijo naredimo čudeže.
Vse dobro vam želim.
MAŠA KORES
Draga babica!
Moje ime je Ingrid. V tem pismu vam želim povedati nekaj o sebi, kaj delam med karanteno ter vam še kaj lepega povedati. S tem pismom vam želim polepšati dan v vsej tej situaciji.
Torej moje ime je Ingrid . Stara sem 16 let in obiskujem Ekonomsko šolo Celje. Sem edinka. Živim v turističnem kraju Podčetrtek. Doma imam psa, po imenu Luna. Star je 6 let, je mešanka med zlatim prinašalcem in labradorcem.
Zelo rada sem lepo urejena. V prostem času rada berem knjige, gledam serije ali filme. Zelo rada tudi pomagam ljudem. Ko bom odrasla, želim biti socialna delavka in pomagati ljudem. Zelo rada se tudi družim z ljudmi in smejim. Nasploh se mi zdi, da sem kar pozitivna oseba.
Ta situacija, v kateri smo trenutno, se mi zdi, da zna biti kar malo težka za vse, še posebej za vas, ki ste nekoliko starejši od nas.
Jaz med karanteno preživim večino časa v svoji sobi, kjer veliko berem, gledam serije, filme ter se učim. Ta čas, ko moram biti nonstop doma, se mi zdi enkraten čas za učenje. Med karanteno sem tudi začela telovaditi. Telovadba me vedno spravi v boljšo voljo, saj vem, da sem naredila nekaj dobrega za svoje telo ter zase. Veliko hodim tudi na sprehode okoli Podčetrtka, ki je zelo lep kraj.
V tej situaciji vam želim vse najboljše ter da bi ostali zdravi. Upam, da vam je bilo moje pismo všeč. Ostanite močni.
Vse bo v redu.
Želim vam lep dan še naprej.
INGRID
Pozdravljeni!
Da se vam za začetek predstavim, da boste vedeli nekaj malega o meni. Sem Urša, stara sem natanko 16 let prihajam iz Zibike, in sem dijakinja Ekonomske šole Celje. V prostem času se najraje ukvarjam z jahanjem konj in rada hodim na sprehode s psom, zdaj pa, ko smo zaprti v hišah, sem odmaknjena od konjev, ki jih trenutno najbolj pogrešam. Pogrešam tudi prijatelje in sorodnik. Te dneve preživljam večinoma s spanjem, gledam serije, veliko delam tudi za šolo. V tem času sem pričela misliti na vas, ki ste še bolj odmaknjeni od vsega. Vem, da tudi vas lahko bolezen najde. Kako se počutite v osami? Verjamem, da vam je težko, tudi nam je, zagotovo pogrešate svoje in si želite, da bi jih lahko videvali, vendar veste vi in vaši sorodniki, da je izolacija najboljša za nas vse. Sama izolacija niti ni tako slaba, meni kar ustreza, lahko se v miru naspim in do konca preberem kakšno knjigo. Razumem in si predstavljam, kako je vam v tem času, zato sem si vzela nekaj časa, da vam namenim nekaj besed v teh kriznih časih in upam, da vam s tem malo polepšam dan.
V osnovni šoli sem hodila po pouku v dom starostnikov, kjer sem se družila z gospo, igrali sva človek ne jezi se in se veliko pogovarjali. Iz gospe je vela vsa tista energija, ki pogreje srce in veselje, prikrade se nasmeh na obrazu, kar mi je vedno polepšalo dan.
Vsi pa imamo kdaj tudi črne dneve, ko nam gre vse narobe in se smilimo sami sebi. Takrat je najslabše, če se tem občutkom prepustimo. Poiskati moramo pot, ki nam bo pomagala prebroditi različne težave in bo na nas posijal sonček. Verjetno vas kdaj daje misel, da vas domači nočejo obiskati, ampak morate vedeti, da vas imajo vaši najbližji najraje, da bi za vas naredili vse in še več in si samo želijo, da ostanete zdravi, da vas bodo lahko kmalu zopet objeli in se veselili z vami.
Priložim še misel »Družina je vez, ki jo kujejo ljubezen, toplina in spoštovanje. Je zaklad spominov, ki zmorejo ogreti še tako otožno srce«.
Glede virusa nič ne skrbite, vse se bo izboljšalo, saj iz dneva v dan kaže na bolje in verjamem, da bo tudi kmalu bolje, lahko bomo šli med ljudi in na lepše, zato pa le nasmešek na obraz in z dobro voljo v nove dni, kajti vsi imamo samo eno življenje in treba ga je 100-odstotno izkoristiti.
Upam, da sem vam malo polepšala dan. Želim vam lep dan še naprej in uživajte.
URŠA
