Dejavnosti v okviru projekta Šola ambasadorska EP

V četrtek, 15. 2. 2024, smo se dijaki in dijakinje, ki sodelujemo v projektu EPAS pod mentorstvom profesorice Helene Mešnjak, udeležili simulacije Evropskega parlamenta v Strasbourgu na temo Zelena prihodnost in energetika. Aktivno smo sodelovali v zanimivih razpravah, ki so potekale do poznih popoldanskih ur. Naslednji dan smo si ogledali še Strasbourg, ki je glavno mesto francoske regije Alzacije. Ob vračanju smo se ustavili v Muenchnu, kjer smo prenočili in si  naslednji dan ogledali še mestno jedro ter svetovno znani Nemški muzej, ki je največji znanstveni in tehnični muzej na svetu.

Taja in Neli

več…

6. 2. 2024 je na šoli predaval g. Boris Hajdinjak, direktor Judovskega muzeja v Mariboru. Povabili smo ga ob obeležju spomina na osvoboditev koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Predavanje je posvetil Ani Frank in otrokom, ki so izgubili življenje v taborišču.

Razmišljanja dijakov

več…

V torek, 30. 1. 2024, smo v Ljubljani obiskali Cankarjev dom, Parlament RS in Računalniški muzej.

Najprej smo odšli v Cankarjev dom, kjer sem na začetku mislila, da bo dolgočasno, ampak sem se zmotila. Tam nas je sprejela zelo prijazna hostesa in nam razkazala tri dvorane.  Prva je bila Gallusova dvorana v pritličju in je poimenovana po skladatelju Jakobu Petelinu Gallusu, druga Linhartova v kleti, po dramatiku Antonu Tomažu Linhartu in Kosovelova dvorana, prav tako v kleti, po pesniku Srečku Kosovelu. Vse dvorane so bile zanimive, saj so bile urejene po obdobjih, v katerih so umetniki živeli. Posebej nenavadna je bila Linhartova dvorana, ki je roza barve, nad njo pa so bančni sefi. V podzemnih prostorih so stropi nizki, saj jih je arhitekt Edo Ravnikar načrtoval sproti, medtem ko so gradili. Zaradi tega imajo glavni hodniki na stropih ogledala, da bi izgledalo večje. Vse dvorane so mi bile všeč, zato upam, da si bom kdaj v prihodnosti ogledala kakšno prireditev v eni od njih. 

Po Cankarjevem domu smo si ogledali parlament RS. Pri vstopu smo morali skozi telesni skener. Sprejela nas je prijazna gospa in nas peljala v manjšo sejno sobo, kjer nam je razložila delovanje parlamenta. Kasneje smo spremljali posneto parlamentarno sejo. Pogovarjali so se Prešernovih nagradah. V parlamentu je bilo lepo, in želela bi, da bi ostali dlje časa. Še posebej na parlamentarni seji. Izvedela sem tudi, da imajo sejo vsak zadnji teden v mesecu, ki traja cel teden od 9. do 22. ure.

Nazadnje smo obiskali še računalniški muzej. Najprej smo imeli predstavitev o njihovi najnovejši razstavi Steklena soba –  napačne informacije. Pogovarjali smo se o tem, kako se vse pogosteje pojavljajo lažne novice in da moramo tudi mi, kot aktivni državljani, poskrbeti, da bo tega manj. V drugem delu so nam pokazali nekatere primerke, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno. Ogledali smo si prve računalnike v Sloveniji in igrali igrice. Pokazali so nam tudi, kako so se nalagale igrice s kaset na računalnik. Muzej je bil zanimiv in poučen. Predstavitev računalnikov mi je bila fascinantna, saj sploh nisem vedela, da toliko tega obstaja. Edina slaba stvar je, ker smo muzej obiskali, ko smo že vsi bili utrujeni in nismo mogli tako zbrano slediti predstavitvi.

Medina, 3. a

Konec novembra smo z 2. č in 3. c v okviru aktivnega drtžavljanstva obiskali Hišo EU in Državni parlament.

Dijaki so v Hiši EU pobliže spoznali delovanje EU in delo poslancev. Skupaj smo ugotavljali prednosti in slabosti sodelovanja v EU. Ugotovili smo, da je naša država veliko pridobila z vključitvijo v EU. Naše (ne)znanje se je pokazalo pri reševanju interaktivnega kviza. Nismo bili vsi zadovoljni z odgovori.

V Državnem parlamentu smo si ogledali hodnik s freskami in vodička nam je predstavila kratko zgodovino Slovencev. Ogledali smo si veliko dvorano, kjer zaseda državni zbor in spoznali pravila zasedanj, delovanja državnega zbora in možnost obiska in sodelovanja v obravnavah v veliki dvorani.

V parlamentarni dvorani lahko gostuje otroški parlament in kakšno posebno srečanje strokovnih skupin, ki so pomembne za državni zbor in samo državo.

Dvorane Državnega sveta nismo obiskali, ker je potekala seja. Njihova dvorana nima balkona za obiskovalce in je možen ogled samo, kadar je prazna.

Za konec  smo se sprehodili še po Ljubljani, pogledali smo spomenik vsem žrtvam, Križanke, staro Ljubljano, Trubarjevo ulico in Mesto Metelkova. Sam sprehod po mestuje bil zanimiv, ker smo si pogledali dijakom bolj neznane ulice in spomenike.

Mladi ambasadorji in dijaki Ekonomske šole Celje smo izdelovali voščilnice  za starostnike oz. varovance domov starejših občanov. Z njimi jim skušamo polepšati praznične dneve.

Obnovili smo naš info kotiček na temo 20. obletnice slovenskega članstva v EU in ga obogatili z literaturo, ki so nam jo prijazno prispevali iz Infopentlje Celje.

13. november je mednarodni dan prijaznosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo zadnjih nekaj let. Uradni nosilec projekta je Humanitarček, ki si želi, da bi prijaznost preprosto postala del našega vsakdana. Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti. Prve države, ki so ga obeležile so bile Kanada, ZDA in Singapur. Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšajo življenje drug drugemu.

13. november je dan, ko poskušamo biti prijazni. Leta 2014 so z umetniško šolo Šola Umetnosti & Galerija Atilem – Art School & Gallery Atilem pod mentorstvom Melite Ragolič pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplosklerozo, ki so poželi veliko navdušenje, zato so se odločili, da tradiconalne rumene rožice, ki so del praznovanja Mednardonega dneva prijaznosti v tujini – nadomestijo s kamenčki. Siv, neugleden kamenček, oblečen v barve da pozitivne misli in nariše nasmeh na obraz prav vsakemu, ki ga prejme. Poleg vsega je trajnejši od rumenih rožic.

Pridružujemo se akciji, kjer sodeluje že čez 30.000 mladih – to je največja tovrstna akcija barvanja kamenčkov na svetu.

Povabili smo  g. Mateja Škorjaka, ki je predstavnik za jezike/Language Officer; Območna enota Generalnega direktorata za prevajanje/DGT Field Office, Ljubljana.

Pripravil je zelo zanimivo predavanje o svetovnih in evropskih jezikih, o izumiranju jezikov in o pomenu jezikov na kulturnem področju. Presenetila nas je, da je na svetu več kot 7000 jezikov. Veliko jezikov je že izumrlo in še jih bo. Predstavil nam je različna jezikovna sporočanja in pomen jezikov v vsakdanjem življenju. Ena izmed posebnosti je celo sporazumevanje z žvižganjem na španskem otoku, ki se ga še vedno učijo v šolah, vendar ga v praksi ne uporabljajo.

Pogovarjali smo se o različnih oblikah prevajanj, o prevajalcih in njihovem delu, o znanju jezikov in pomenu maternega jezika.

Po predavanju je sledila še delavnica, kjer smo se praktično preizkusili v prevajanju iz angleščine in nemščine.

Obiskali smo sosednjo Hrvaško, njihovo hišo – KUČO EUROPE. Povedali so, da se bodo naslednje leto selili v nove prostore, sicer pa bi bili veseli, če bi sodelovali tudi z našo šolo. Sprehodili smo se po mestu in spoznavali zanimivosti mesta.

Mladi ambasadorji smo k delu povabili nove člane. Odziv je bil dober, tako da nas bo letos kar 17 iz vseh letnikov in programov naše šole. Seznanili smo se z dosedanjim sodelovanjem v projektu. Dogovorili smo se, kaj in kako bomo delali v tem letu. Lansko šolsko leto smo bili zelo uspešni, zato pričakujemo prijavo za sodelovanje v animaciji Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Ker smo prejeli sredstva od enega izmed naših evropskih poslancev, v marcu 2024 načrtujemo obisk Evropskega parlamenta v Bruslju.