Podnebje se spreminja po naravi, segrevanja in ohlajanja sta del normalnih klimatskih ciklov. Težko je ločiti, ali je segrevanje naravni pojav, ali ga je povzročil človek. Nejasnosti je veliko, a obstajajo dokazi, da je večina segrevanja v zadnjih letih posledica človekovih dejavnosti.
Globalno segrevanje že in bo še povzročalo skrajne vremenske pojave – poplave, suše, močno deževje, vročinske valove, gozdne požare, pomanjkanje vode, taljenje ledenikov in posledično zviševanje morske gladine, spremembe in izumrtje favne in flore, pojave bolezni in škodljivcev, pomanjkanje hrane in pitne vode in migracije ljudi, ki bodo in že bežijo pred nevarnostmi.
Veliko ljudi si misli, da je spreminjanje podnebja stvar daljnje prihodnosti in da bodo šele naši otroci ali vnuki tisti, ki bodo občutili posledice spreminjajočega se podnebja. To ni res, posledice občutimo že danes.
Zemlja se segreva hitreje od najboljpesimistične napovedi.
Nekaterih posledic spreminjanja podnebja ne moremo več preprečiti, nanje se je potrebno prilagoditi.
Kako omiliti globalno segrevane?
S trenutnim stanjem nikakor ne. Kjljub temu, da se je dvajseterica gospodarsko najpomembnejših držav (G20) lani srečali v Rimu in potrdili zavezo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, a jim ni doseči dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. Na podnebnem vrhu v Glasgowu so dosegli konsenz glede boja proti podnebnim spremembam.Prestavniki pomembnih držav so se pogovarjali, bla – bla in nič konkretnega niso sklenili.
Imamo načrt B? Imamo rezervno zemljo? Nič nimamo. Kaj bomo storili v bodočnosti?
Predlagamo, da bi ujeli silo morja, termalnih vrelcev, vetra, moč sonca in jo spremenili v električno energijo?
Ob obali bi plimovanje, valove in veter spremenili v električno energijo?
Kolika je možnosti, da pri nas izkoriščamo geotermalne vrelce še za kaj drugega, kot za terme?
Energijski viri v prihodnosti naj ne bi onesnaževali okolja. Odvečna pridobljena energija naj bi se shranjevala v energetskih zalogovnikih (v akumulatorjih kot jih trenutno proizvaja avto Tesla). Toplotne črpalke že uporabljajo geotermalno energijo in tega bo vedno več.
Smo za obnovljive vire, a ne za serijo novih HE na naših rekah, smo proti jederski energiji, čeprav marsikdo razmišlja o njeni koristnosti. Nihče pa ne pomisli na odpadke. Kam jih bomo shranjevali? Od kar imamo JE Krško, še vedno nimamo odlagališča.
Z industrijsko revolucijo smo pričeli z onesnaževanjem, narava se nam je uprla. Ne čakajmo na jutri, naredimo nekaj za naš planet, ki je ednini in samo naš.
Sanja in Urša
