escelje, escelje ambasador, evropska unija, eu, evropski parlament, ambasador, ambasadorka, šola ambasador, šola ambasadorka, šola ambasadorka evropskega parlamenta, šola ambasador evropskega parlamenta Dejavnosti v okviru projekta Šola ambasadorska EP | Šola ambasadorka Evropskega parlamenta - Ekonomska šola Celje

Dejavnosti v okviru projekta Šola ambasadorska EP

Sestanek MLADIH AMBASADORJEV EP EŠ Celje

V ponedeljek, 21. 12. 2020, je potekal sestanek Mladih ambasadorjev Evropskega parlamenta. Dijaki naše šole smo glasovali za temo, s katero bomo sodelovali z evropskimi poslanci pod skupnim naslovom »Če bi jaz odločal, bi …«

Odločili smo se za:

  1. SPOPAD S PANDEMIJO
  2. SVOBODA GOVORA IN PREPREČEVANJE LAŽNIH NOVIC
  3. PRAVICE MANJŠIN (RASNE, VERSKE, SPOLNE,…)
  4. BOJ PROTI GLOBALNEMU SEGREVANJU
  5. ZAPOSLOVANJE MLADIH
  6. ENAKOST SPOLOV

več…

Delavnica “Trgovina z ljudmi”

10. 12. 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija o človekovih pravicah. Dve leti kasneje, 4. novembra 1950, pa je bila v Rimu podpisana še konvencija o človekovih pravicah. Deklaracija je prevedena v več kot 500 jezikov in velja za največkrat preveden dokument.
Človekove pravice so izjemnega pomena, saj posamezniku omogočajo kvalitetno in brezskrbno življenje. V današnjih časih jih imamo prevečkrat za samoumevne in pozabljamo, kako pomembne so, in koliko boja je bilo potrebnega, da smo o njih dosegli soglasje.

Na šoli smo pripravili delavnico za dijake z naslovom TRGOVINA Z LJUDMI. Pobliže smo spoznali več oblik trgovanja z ljudmi.

Letošnji dan človekovih pravic sicer poteka pod geslom “Za hitrejše okrevanje”, kar se navezuje na čas pandemije in okrevanje po njej. V tem času je pomembno, da ne pozabimo na svoje pravice in na pravice drugih.

 

21 TISOČ PRAZNIČNIH VOŠČILNIC ZA 21 TISOČ STAROSTNIKOV

December je mesec, ko pogosteje pomislimo na socialno šibke in osamljene. S preprostimi dejanji jim lahko polepšamo dan. Zato so dijaki, ki so bili pripravljeni in imeli ustrezne možnosti, izdelali praznične voščilnice in vanj zapisali lepe želje. Te bodo prejeli starejši, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po Sloveniji, ki nimajo svojcev in pogostih obiskov.

Ob 1. decembru – svetovnem dnevu aidsa

1.december, svetovni dan aidsa, je zgovoren opomin vsakomur, kako pomembna je enakost in dostopnost odkrivanja ter in dobrega zdravljenja vseh.

Letošnji svetovni dan boja proti aidsu je zaznamovan s pandemijo sars-cov-2.

V Sloveniji so letos do 20. novembra zabeležili 28 novih diagnoz okužbe s HIV, šest manj kot lani celo leto in manj kot v katerem koli letu v zadnjem desetletju. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji manj kot 1000 oseb s HIV, med njimi pa približno petina za to okužbo še ne ve. Zato ostaja okužba s HIV pomemben javno-zdravstveni problem.  Po podatki o novih okužbah s HIV je šest okužb pri ženskah in 22 pri moških, od tega pri dvanajstih, ki imajo spolne odnose z moškimi, kar je letos manj kot leta doslej, kar je zasluga velike dostopnosti za testiranje in zdravljenja po določitvi diagnoze.

Več o AIDSU dodajamo … na tej povezavi.

Ostanimo povezani in solidarni tudi v težkih časih

Celotna Evropa je v primežu virusa. Varovati moramo drug drugega tako, da se držimo vsak zase in se ne družimo. A prihaja čas v letu – decembrski prazniki – ki je čas veselja in obdarovanja. … ko je želja po skupnem druženju še posebej močna. Letošnji praznični dnevi bodo drugačni. To smo občutili že sedaj. Adventne venčke smo vsak zase naredili doma. A bili smo kreativni. Naše izdelke smo poslikali in jih sestavili v veliko sliko, ki naj nas povezuje … in drži skupaj tudi v teh težkih časih.

več…

Spoznavali smo delo prevajalcev v Evropskem parlamentu

Dijaki in mentorji smo se v četrtek, 26. 11. 2020, udeležili seminarja  z naslovom JEZIKI v EU. Z nami je bil gospod Valter Mavrič, direktor Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu.

Generalni direktorat za prevajanje skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih EU-ja in s tem zagotavlja izvajanje politike večjezičnosti. Na ta način evropski državljani dobimo takojšen dostop do dokumentov v lastnem jeziku in tudi možnost, da komuniciramo z evropskimi institucijami v lastnem jeziku.

Za prevajalsko službo EP dela okoli 1300 prevajalcev, eni so glavni prevajalci, drugi so prevajalski asistenti terminologij. Nekaj zaposlenih se ukvarja tudi s tehnologijo in njenim razvojem, vendar ugotavljajo, da je prevajalec še vedno ključen in nujno potreben pri kvalitetnem prevodu.
Letno prevedejo povprečno preko dva milijona strani, kar pomeni približno  60 do 100  tisoč strani na jezik.

Delavnice na temo EU

Dijaki 1. a, b, c in e smo sodelovali s Hišo EP in prijaznimi mentorji, ki so nam predstavili delovanje EU. Predstavili so nam zgodovino nastanka EU, simbole, razširitev,  institucije in uradne jezike. Pogovorili smo se, kaj nam je EU prinesla dobrega, predvsem mladim. Prosto potovanje z osebno izkaznico, program Erasmus, mladinske izmenjave in še kaj bi se našlo.

Aktivno smo sodelovali v delavnicah, v katerih smo izvedli simulacijo sprejemanja zakona o obvezni uporabi aplikacije za sledenje okuženih.
Zakon ni bil sprejet, ker se večina boji zlorab sledenja in varovanja osebnih podatkov. Veliko dijakov meni, da bi bili z uporabo aplikacije omejeni in da bi v strahu obiskovali trgovine ter razne institucije, ker bi imeli občutek, da je v okolici preveč ljudi okuženih. “Manj ljudi poznam, ki so okuženi, bolj svobodno se počutim”, je mnenje dijakov.

Mentorji so nam predstavili tudi možnosti, ki jih imamo za prakso in študij v tujini. Prav tako smo izvedeli, kje lahko sodelujemo kot prostovoljci.

 

DAN RUDOLFA MAISTRA – 23. november

Manca iz 4. c je pripravila krajše predavanje o Rudolfu Maistru, o njegovem delu in njegovi vlogi pesnika in vojaka.

Prav njemu se moramo zahvaliti, da je vsaj del Štajerske ostal v takratni Državi SHS, kasneje v Kraljevini SHS in v Kraljevini Jugoslaviji.

Slovenski zajtrk

20. 11. 2020 smo kot vsako leto pripravili slovenski zajtrk. A je bilo tokrat zaradi epidemije vendarle zelo drugače. Nismo se mogli družiti, zato smo si zajtrk pripravili doma in utrinke delili s sošolci. Nastal je kolaž dijakov 2. č.

30 let od padca Berlinskega zidu

9. novembra pred tridesetimi leti je padel Berlinski zid. Nihče si ni znal predstavljati, da bo konec smrtonosne žičnato-betonske gmote v novi evropski pomladi narodov pomenil tudi začetek konca Sovjetske zveze in drugih komunističnih držav v Evropi.

9. 11. 1990 je zgodovinski dan. NDR je oznanila, da so njene meje odprte za vse, odlok je stopil v veljavo takoj. Vrata v zidu so odprta, so sporočili novinarji. Tisoči so se zgrnili čez obzidje, proslavljali, jokali in plezali čez zid. Ovira med Z in V Berlinom se je zrušila, komunistični režimi so počasi pričeli propadati. Fizične meje so postopoma izginile, a so tiste v glavah ljudi vztrajale dalje. Posamezniki si še vedno težko predstavljajo, da je V Berlin sestavni del Berlina.

Padec zidu je postal pomemben dogodek v svetovni zgodovini. Spominjamo se ga vsako leto vsi v EU.

NAPOVEDNIK

  • Ni dogodkov
Dostopnost