6. 2. 2024 je na šoli predaval g. Boris Hajdinjak, direktor Judovskega muzeja v Mariboru. Povabili smo ga ob obeležju spomina na osvoboditev koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Predavanje je posvetil Ani Frank in otrokom, ki so izgubili življenje v taborišču.
Razmišljanja dijakov
Ana L., 3. b
Holokavst je eno najtemačnejših poglavij v človeški zgodovini in ostaja opomin na grozote, ki so jih sposobni ustvariti ljudje.
Pred drugo svetovno vojno je Evropa čutila vrelišče nacionalizma, ekonomske neenakosti in političnih nemirov. Zato so skupine pod vodstvom Adolfa Hitlerja izkoristile ekonomske in politične frustracije za krepitev oblasti. Sistematično uničevanje evropskih Judov je bilo le del širšega načrta genocida, ki je vključeval tudi Rome, homoseksualce in invalide.
Danes se spomin na holokavst ohranja skozi muzeje, spominske centre in izobraževalne programe. V nekaterih delih sveta se še vedno soočajo z zanikanjem holokavsta, kar dodatno otežuje ohranjanje spomina na to grozljivo poglavje zgodovine. Razmišljanje o holokavstu danes zahteva ne le spominjanje preteklosti, temveč tudi aktivno soočanje s sodobnimi oblikami sovraštva in predsodkov. To vključuje spodbujanje izobraževanja o holokavstu, boj proti antisemitizmu in vsem oblikam nestrpnosti, človekovim pravicam in medsebojnemu spoštovanju. In po mojem mnenju vsak posameznik nosi odgovornost, da se upre sili sovraštva in živi svet, ki temelji na razumevanju, enakosti in solidarnosti.
Urša K., 3. b
V torek, 6. 2. 2024, smo imeli predavanje o holokavstu. Gospod nam je povedal, da niso množično ubijali samo Jude, ampak tudi veliko drugih smrtnikov. Povedal nam je tudi, kako je to izgledalo in iz katerih razlogov so bili ljudje poslani v taborišča. Izvedela sem, da so bili tja poslani tisti, ki so bili drugačni in niso mogli vplivati na to svojo drugačnost. Zanimivo je bilo tudi to, da če si imel sorodnika, ki je storil kaj narobe in je bil poslan tja, so tudi tebe odpeljali tja.
Moje mišljenje glede tega, kaj so tam počeli ljudem je, da so ljudje res trpeli. Grozno mi je bilo slišati, da so materam otroke odvzeli. Mislim, da je res najhujša stvar, da ti odvzamejo otroka in ti ne veš, če ga boš še sploh kdaj videl, ne veš kako mu gre, kaj počne. To množično pobijanje je res hudo dejanje. Res so ljudje takrat morali iti čez zelo veliko hudih stvari. Prav tako pa si ne morem predstavljati, da grem po mestu in vidim sliko mojega mrtvega očeta, za katerega v tem času, od kar bi bil odpeljan, ne bi slišala. Tako, da kar so počeli, je bilo res grozno in brezčutno dejanje. Lahko smo res srečni, da tega danes več ni. In samo upamo, da se takšna grozodejstva nikoli več ne bodo ponovila. Res smo lahko veseli, da pri nas ni vojne in upam, da je nikoli ne bom doživela, kajti to ti prinese res veliko travm in pa tvoje preživetje je pod velikim vprašanjem.
Pia Š, 3. a
Holokavst je sistematični genocid, ki ga je nacistična Nemčija izvajala med drugo svetovno vojno, s ciljem uničenja evropskih Judov. Ta obsežen načrt iztrebljenja, ki ga je koordinirala nacistična stranka pod vodstvom Adolfa Hitlerja, je prinesel tragične in grozljive posledice, ki so se odražale v izgubi milijonov življenj, vključno z žrtvami judovskega, romskega, homoseksualnega, invalidskega in drugih manjšinskih prebivalstev.
Med drugo svetovno vojno so nacisti vzpostavili koncentracijska taborišča, kot so Auschwitz-Birkenau, Treblinka, Dachau in mnoga druga, kjer so izvajali sistematično uničevanje ljudi. Judje so bili deportirani iz vse Evrope v taborišča smrti, kjer so bili izpostavljeni mučenju, pomanjkanju hrane, zdravstveni oskrbi in drugim nečloveškim razmeram. Glavna sredstva za masovno uničevanje so bila plinska komora, strelni vodi in izčrpavajoče delo.
Holokavst je eden najtemnejših trenutkov v človeški zgodovini, ki še danes pušča globoke rane in pomeni pomembno opozorilo pred izpustom sovraštva, rasizma in nestrpnosti.
Danes se holokavst spominja skozi številne muzeje, spominske centre, spominske dogodke in šolsko poučevanje. Obstaja tudi obsežna zbirka dokumentarnih materialov, pričevanj preživelih in raziskav, ki pomagajo ohranjati spomin na holokavst in ozaveščati ljudi o grozotah, ki so se zgodile med drugo svetovno vojno. Poleg tega se prizadevanja za preprečevanje genocida in spodbujanje človekovih pravic ter strpnosti nadaljujejo na mednarodni ravni. Organizacije, kot je Združeni narodi, si prizadevajo za preprečevanje množičnih kršitev človekovih pravic in spodbujanje strpnosti med narodi, kar je ključnega pomena za preprečevanje podobnih grozot v prihodnosti.
Sanja M., 3. b
Holokavst je bil grozljiv genocid med drugo svetovno vojno, ko so nacistična Nemčija in njeni sodelavci sistematično pobili približno šest milijonov Judov, skupaj z milijoni drugih žrtev, vključno s Poljaki, Romi, vojnimi ujetniki in drugimi, ki so bili označeni kot manjvredni. Ta tema je občutljiva in pomemben del zgodovine, ki nas uči o posledicah sovraštva in pomenu človečnosti. Vedno se spomnimo in se učimo iz preteklosti, da bi gradili boljšo prihodnost.
Gospod predavatelj nas je z izjemno predanostjo in znanjem predstavil to temno obdobje zgodovine. Njegova sposobnost, da je prenesel težo zgodovinskih dejstev skozi podrobnim opisom je pustila močan vtis na vse prisotne. Njegovo predavanje ni bilo le poučno, temveč je služilo kot pomemben opomin, zakaj moramo graditi svet, kjer se takšne tragedije ne bodo nikoli več ponovile.
Moje mnenje o predavanju je, da sem vesela, da sem se ga udeležila, saj je bila tema res zanimiva.
