escelje, escelje ambasador, evropska unija, eu, evropski parlament, ambasador, ambasadorka, šola ambasador, šola ambasadorka, šola ambasadorka evropskega parlamenta, šola ambasador evropskega parlamenta Mobilna prihodnost z dr. Klemnom Grošljem | Šola ambasadorka Evropskega parlamenta - Ekonomska šola Celje

Brez mobilnosti ne morem preživeti, ker se spreminja iz dneva v dan in z njo tudi prihodnost. Pojavljajo se nove oblike mobilnosti, skladne s trajnostnim razvojem. V naslednjih desetletjih bo pomembno, kako bomo sprejemali in uporabljali nove tehnologije, ki so trenutno v prototipni fazi ali v maloserijskih izdelkih. Mobilnost je pomembna na vseh področjih našega sobivanja.

Trajnostne mobilnosti si ne moremo v celoti predstavljati, če ne prepoznamo uporabljene materiale pri izdelavi različnih tehničnih dobrin. Trajnostni razvoj pomeni uporabo čim več trajnostnih – zelenih materialov. Mednje sodijo materiali iz reciklirane plastike, materiali iz rastlinskih vlaken, les in materiali, pridobljeni iz bio virov-polimeri, ki izhajajo iz obnovljivih virov.

Če bi mi odločali bi uvedli uporabo zelenih materialov, manjšo porabo plastičnih materialov, ki so fosilnega izvora, zapovedali bi recikliranje že uporabljenih plastičnih materialov.

Izdelava in uporaba električnih avtomobilov je neizogibna, a se vprašujemo, ali je sploh dovolj električne energije za vse e-prevozna sredstva? Mislimo, da ne. Potrebovali bomo nove vire za pridobivanje elektrike.

Iz česa bo električna energija, se vprašujemo?
Vetrna energija? Imamo premalo vetra, pa še naravovarstveniki so proti.
Sončna energija? Sončne celice lahko nameščamo na strehe, pozimi ni veliko sonca, a obstajajo zbiralniki. Kdo in kako izdeluje sončne celice? Koliko je odpadkov? Mislimo, da smo v začaranem krogu onesnaževanja.
Hidrocentrale? Ja, ampak z izgradnjo uničimo rečni in obrečni eko sistem.

Kateri koli vir energije bomo uporabili, smo v začaranem krogu onesnaževanja.
Katere vire energetske vire bi uporabili  za pogon vozil brez emisij?

Če bi mi odločali bi predlagali uporabo vodika za pogon, ker delujejo brez povzročanja emisij, saj iz izpuha pride le vodna para. V takih vozilih ne prihaja do tradicionalnega izgorevanja, delujejo po principu izmenjave elektronov. Vodik je v plinasti obliki, je brez barve in vonja, je zelo lahek, ni strupen in je brez tveganja za ljudi ali okolje.
Predlagali bi še motor na zrak – se sliši čudno? To je eden od najbolj ekoloških načinov pogona. Tehnologija je zelo enostavna. Pod velikim pritiskom stisnjen zrak se po dovodu iz rezervoarja spelje v konvencionalni motor. Zrak s pomočjo ekspanzije vrti bate in poganja prevozno sredstvo.
Za težka vozila, ladje in vlake je tak pogon neuporaben. Rezervoar bi bil prevelik. Toda za majhne avtomobile in motocikle bi lahko bil primeren.
Kaj pa letala? Manjša letala slovenskega proizvajalca Pipistrela so že na električni pogon, medtem ko letala za daljše razdalje bodo še naprej uporabljala naftne derivate.

Če bi mi odločali, bi odločevalcem predlagali, naj uvedejo vodik in zrak kot pogonska sredstva za manjše avtomobile, za avtobuse, kamione, ladje, letala in vlake  pa elektriko, plin ali naftne derivate. Menimo, da v naslednjih 100 letih ne bomo uspeli brez CO2.

                        Sanja in Srečko

 

Dostopnost