Družbena neenakost spolov je značilna za vse sisteme družbene strukture. Konec 60. let so pod vplivom različnih gibanj začele nastajati študije o ženskah, osredotočil se je na podrejen položaj žensk v družbi.
V primarni socializaciji so najpomembnejši dejavnik starši, ki poskrbijo, da že zunanja otroka razodeva spol. Družbeni spol se oblikuje z igranjem različnih iger glede na spol. Poleg tega vplivata še šola in pedagoški proces.
Enakosti spolov ne smemo razumeti kot podobnost žensk in moških, razlika ne temelji na zanikanju, ampak sprejemanju razlik – drugačnosti med ženskami in moškimi ter vrednotenju razlik in različnih družbenih vlog.
Če bi mi opdločali, bi najprej razčistili, kaj pomeni ekakost spolov. Enakosti spolov se zavzema za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi in delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Menimo, da še vedno ne razumemo pojma enakost spolov.
Glavni vzrok za neenakost žensk in moških na številnih področjih so spolni stereotipi, posplošeno in poenostavljeno dojemanje žensk in moških ter njihovih družbenih vlog. Nanje naletimo vsak dan: v družini, vrtcu, šoli, službi, medijih, pri sami izbiri izobraževanja in zaposlitve, v športu, prostočasnih dejavnostih … vpeti so v naše življenje, včasih jih sprejemamo kot samoumevne in se tako tudi obnašamo. Stereotipi so lahko omejujoči in nevarni, prerastejo lahko v predsodke, diskriminacijo ali celo nasilje do drugačne družbene skupine.
Če bi mi določali, bi se najprej spoprijeli s stereotipi. Vemo, da so odprava stereotipov tek na dolge proge, a nekje je potrebno začeti. Pričeli bi z % žensk na delovnih mestih. Nekateri poklici so danes skoraj v celoti ženski (učiteljice, medicinske sestre, vzgojiteljice, …), drugi moški (gospodarstvo – vodstvena mesta, politika,…), bi vstrajali na višjem odstotku zaposlenih nasprotnega spola.
Ženske so žal tiste, ki skrbijo za bolne otroke ali starše, kar slabša njihov položaj na trgu dela. Mlade ženske težje dobijo zaposlitev, so pogosteje zaposlene za določen čas, starševstvo je za ženske mnogo večja ovira razvoja kariere kakor za moške. Področij, kjer so v slabšem položaju moški, je manj. Moški pogosteje posegajo po alkoholu in prepovedanih drogah. Danes je biti alkoholik ali narkoman družbeno veliko bolj sprejemljivo kot biti alkoholičarka ali narkomanka. Zaradi stereotipov so moški velikokrat prikrajšani za dejavno očetovstvo, delodajalci jih vidijo brez družinskih obveznosti, ob razpadih družinskih skupnosti so otroci še vedno pogosteje dodeljeni materam. Položaj žensk se je v zadnjih desetih letih marsikje izboljšal, a zaposlene ženske še vedno zaslužijo manj kot moški. Med nepismenimi odraslimi sta dve tretjini žensk in imajo slabši dostop do osnovnega zdravstvenega varstva. Zelo pomembno je, da bi vse deklice imele možnost osnovnega in srednješolskega izobraževanja.
Če bi mi odločali, v svoje delone bi vnašali spolnih stereotipov. Preko učnih gradiv in vsebin šolskih predmetov morajo otroci spoznavati družbene vloge, pričakovanja, norme in vrednote. Šolski kurikuli vsebujejo številne stereotipe. Vprašajmo se, kako so prikazani moški in ženski liki, odnosi med njimi, katere lastnosti so pripisane ženskam, katere moškim, katere dejavnosti opravljajo ženske in katere moški, različni sta tudi vidnost in obravnava enih in drugih. V zgodovinskih knjigah so prispevki o pomembnih žensk slabo predstavljeni kot prispevki pomembnih moških. Žal so bili prispevki žensk skozi zgodovino manj vidni, pogosto spregledani in pozabljeni.
Veliko lahko naredimo tudi s spodbujanjem deklic in dečkov k izboru dejavnosti, ki jih veselijo, ne glede na tradicijo spolov. Pomembno je, da otroke ozaveščamo o dogajanjih širše v svetu, tudi o položaju deklic in fantov ter žensk in moških.
Vse je možno v družbi, kjer je enakost žensk in moških eno najpomembnejših v praksi življenskih načel. Da bo družba enakosti spolov naše prihodnosti, se moramo potruditi vsi.
Ajda, Sanja, Zoja O, Zoja, Domen, Julija, Marija, Tanja
