Dejavnosti v okviru projekta Šola ambasadorska EP

9. novembra pred tridesetimi leti je padel Berlinski zid. Nihče si ni znal predstavljati, da bo konec smrtonosne žičnato-betonske gmote v novi evropski pomladi narodov pomenil tudi začetek konca Sovjetske zveze in drugih komunističnih držav v Evropi.

9. 11. 1990 je zgodovinski dan. NDR je oznanila, da so njene meje odprte za vse, odlok je stopil v veljavo takoj. Vrata v zidu so odprta, so sporočili novinarji. Tisoči so se zgrnili čez obzidje, proslavljali, jokali in plezali čez zid. Ovira med Z in V Berlinom se je zrušila, komunistični režimi so počasi pričeli propadati. Fizične meje so postopoma izginile, a so tiste v glavah ljudi vztrajale dalje. Posamezniki si še vedno težko predstavljajo, da je V Berlin sestavni del Berlina.

Padec zidu je postal pomemben dogodek v svetovni zgodovini. Spominjamo se ga vsako leto vsi v EU.

Med 13. In 20. novembrom poteka teden globalnega učenja pod naslovom: Delajmo skupaj za mir na svetu, ki se osredotoča na globalne vidike soočanja z migracijami in begunci, na izgradnjo miru, reševanje konfliktov, nenasilno komunikacijo, medkulturni dialog, spoštovanje človekovih pravic …

Teden globalnega učenje je od leta 1999 dalje vsakoletni dogodek, ki ga pod okriljem Centra Sever–Jug organizirajo države članice Sveta Evrope.

Globalno učenje je vseživljenjski proces učenja in delovanja, ki poudarja soodvisnost ter posameznikovo vpetost v globalno dogajanje. Namen je obujati posameznike in skupnosti za delovanje na področju razreševanja skupnih izzivov človeštva.

V sredo, 14. 10. 2020,  smo izvedli delavnico o nasilju, kjer smo ozaveščali sosošolce o nasilju na spletu. Ugotovili smo, da se večina dijakov ne zaveda vseh pasti na spletu, tudi nedolžna nagajanja so lahko nasilje in pripeljejo do kaznivih dejanj. Dijaki so razmislili, ali so in če še počnejo “neumnosti” na socialnih omrežjih in kakšne so morebitne posledice za osebo, ki jo izpostavijo ali za njih, ki ustvarjajo lažne spletne strani.

Ozaveščanje o spletnem nasilju bomo še nadaljevali, za začetek je bilo dobro sprejeto.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Sodelovali smo pri zbiranju zamaškov za projekt “Vesele nogice”, saj se zavedamo, da je humanitarnost, povezana s skrbjo za okolje, pomembna vrednota.

Kadar je možno, vedno sodelujemo z ostalimi projekti na šoli, dijaki in mentorji.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Prvi sestanek z mladimi ambasadorji je potekal 25. 9. 2020. Pogovarjali smo se o podmladku. Potrebujemo nove, mlajše člane iz prvih in drugih letnikov.

Pregledali smo opravljeno delo in ugotovili, da smo delno zadovoljni, a lahko bi kakšen projekt še bolj približali ostalim dijakom, za kar se bomo v naslednjem letu še bolj trudili.

Letos bomo sodelovali s Hišo EU iz Ljubljane in MCC Celje.

Prenovili smo naš kotiček, ga napolnili z literaturo, ki je ostala od spomladi, ko nismo bili v šoli in so dijaki manj posegali po njej.

26. septembra praznujemo Evropski dan jezikov. Na naši šoli spodbujamo učenje jezikov in poudarjamo jezikovno in kulturno raznolikost in pestrost Evrope. Praznovanju smo se priključili s pripravo razstave in pregovori v treh jezikih, s katerimi smo okrasili vrata učilnic.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

V sredo, 23. 9. 2020, sva se udeležili spletne razprave z naslovom “Kako Evropa pomaga blažiti socialno stisko po pandemiji”.

Na razpravi so sodelovali:

• evropska poslanca, Romana Tomc in dr. Milan Brglez;
• Mojca Pršina in mag. Katja Rihar Bajuk iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
• predsednik Združenja delodajalcev Slovenije in direktor Boxmarx Leather d. o. o., Marjan Trobiš in
• predsednica sindikata Mladi plus in predsednica ETUC Youth, Tea Jarc.

Prisluhnili sva pogovoru navedenih. V pogovor je bilo vključeno več različnih tem, vprašanj in rešitev:

• Kako Evropa pomaga mladim, ki so med pandemijo izgubili zaposlitev?
  Omenili so probleme glede minimalne plače, možnosti zaposlitve in predlagali poenotenje Evrope pri zaposlovanju mladih.
• Kako se spodbuja zaposlovanje težje zaposljivih skupin?
  Govorili so o sprejemanju ukrepov za zaščito težje zaposljivih skupin, predvsem mladih, kulturnikov in umetnikov.
• Kaj ponuja evropska shema SURE, iz katere se Sloveniji obeta želenih 1,1 milijarde evrov posojila?
  Shema SURE naj bi prispevala pomoč pri zaščiti delovnih mest in zaposlenih zaradi posledic epidemije novega korona virusa na gospodarstvo.
• Kakšne bodo delovne razmere in nove oblike dela po pandemiji?
  Razpravljali so o negotovih delovnih razmerjih, problemih delodajalcev, problemu nezaupanja na delovnem mestu in velika možnost zaposlitve samo za določen čas.
• Kaj bo Evropa ukrenila glede prekarnih zaposlitev?
  Vključili so problem minimalne plače, probleme s strani delodajalcev ter probleme zaposlenih.Posnetek razprave si lahko ogledate tudi na facebook strani Evropskega parlamenta Slovenije.

Anja Kotnik in Lara Homšak Godler, 4. b

Na Informacijski točki Europe Direct Savinjska, v atriju Mcc Celjski Mladinski Center so naši fantje z veseljem prisluhnili govoru o stanju v EU.

Prvi sestanek Mladih ambasadorjev EU smo imeli že 5. septembra, kjer smo se po pol leta zopet srečali v živo.

Pogovarjali smo se o delu v preteklem šolskem letu, kaj smo uspešno izvedli, kaj bi lahko bolje.

Za šolsko leto 2020/21 smo sklenili:

• sodelovali bomo na natečaju evropskega poslanca Milana Brgleza s temo integracija Romov v domače okolje in EU;
• pripravili bomo debatne ure o aktualnih temah, kar se je lani pokazalo za zelo uspešno;
• sodelovali bomo z MCC in pripravili delavnice;
• sodelovali bomo pri aktualnih temah, ki se bodo odvijale na šoli.

12. maja smo opravili evalvacijo našega dela s Tjašo Božič. Z našim delom je bila zadovoljna.

[Prikaži kot diaprojekcijo]