Dejavnosti v okviru projekta Šola ambasadorska EP
Nacionalna mladinska konferenca
Predstavitev našega dela
Predavanje prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj
Danes smo dijaki prvih letnikov v okviru ekološkega dne prisluhnili priznani klimatologinji prof. dr. Lučki Kajfež Bogataj. Predstavila nam je, s kakšnimi negativnimi spremembami se sooča Zemlja zaradi pretirane uporabe in potrošnje surovin. Nekaj izmed sprememb so segrevanje ozračja, izgubljanje biodiverzitete, onesnaževanje prsti, vode in zraka …
Poudarila je, da bi morali spremeniti gospodarstvo, saj trenutno temelji na linearnem modelu. Zavedati se moramo, da imamo samo en planet, ki bi ga morali ohraniti za naslednje rodove.
Domen, 1. a
Kviz o poznavanju EU
Delavnica o EU z gostjo iz MCC
Po dolgem času smo imeli delavnice v živo z gostjo iz MCC mag. Katjo Kolenc. Bili smo zelo vedoželjni in prisostvovali smo delavnicam o zgodovini EU, EU institucijah in državah članicah. Dveh delavnic se je udeležilo 34 dijakov prvih letnikov. Delavnice so bila prava osvežitev znanja po dolgem času dela na zoom-u.
Dan Evrope – 9. maj
Vsako leto 9. maj – Dan Evrope obeležimo tudi s predstavitvijo države na prireditvi Evropska vas. Letos zaradi epidemije prireditev ni potekala po ulicah Celja. Smo pa zato pripravili razstavo v šoli in pripravili gradivo, preko katerega so lahko dijaki naše šole spoznali Švedsko, ki smo si jo letos izbrali za predstavitev.
Nekaj dejstev in zanimivosti Švedske si lahko ogledate TUKAJ.
22. april – Svetovni dan Zemlje
Svetovni dan Zemlje obeležujemo 22. Aprila, letos že 51. leto zapored v 192-tih državah sveta. Naš planet je lep, a njegovo gostoljubnost izkoriščamo, ga izčrpavamo in uničujemo, zato z dogodkom opozarjamo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Z ozaveščanjem o pomenu zdravega okolja, ki se ga v času pandemije koronovirusne bolezni še toliko bolj zavedamo, se praznovanju Svetovnega dneva Zemlje pridružujemo tudi v Sloveniji.
Kljub poudarjanju, kako zelo pomembno je odgovorno ravnanje z odpadki, varčevanje s pitno vodo in energijo in kako pomemben je odgovoren odnos do gozdov in živali, se ljudje danes premalo zavedamo dejstva, da je naša Zemlja minljiva in ranljiva. Najbolj jo ogroža človek, zato dan Zemlje ni namenjen samo večji ozaveščenosti o okoljskih problemih, ampak tudi razmišljanju o lepotah narave in ohranjanju le-teh.
Z dijaki smo obeležili dan Zemlje s pogovorom o sobivanju na planetu in s kvizom o poznavanjem problematike.
POGOVOR S KOMISARJEM ZA KRIZNO UPRAVLJANJE JANEZOM LENARČIČEM
Sodelovali smo v projektu Young Reporters for the Enviroment
Naša šola sodeluje pri mednarodnem projektu Young Reporters for the Enviroment, kjer raziskujemo biooglje in vpliv toplogrednih plinov na okolje.
Projektu smo se z zanimanjem pridružili tudi ambasadorji EU. V petek, 12. 3. 2021, smo preko videokonference bolje spoznali partnersko šolo Cakabey v Izmirju. Z vrstiki iz Turčije smo si izmenjali mnenja na temo toplogrednih plinov ter predstavili rezultate naše raziskovalne naloge. Na konferenci so sodelovale dijakinje 4. b, Sandra Baumkirher, Kristina Guček, Lara Vrečko Kotnik, Nea Klanšek, Anja Kotnik, Ines Mulej, Tina Šibanc, Lara Homšak Godler in mentorica Alenka Pavlin.
PRAVICE MANJŠIN – pogovor z MILANOM BRGLEZOM
Manjšina je skupina, ki je podrejena ostali številčni populaciji države in je v nedominanti poziciji, sestavljajo jo državljani, ki imajo posebne etnične, verske ali jezikovne značilnosti in kažejo občutek solidarnosti z namenom ohranjanja svojih značilnost.
Narodna manjšina je kategorija oseb, ki se identificirajo kot pripadniki specifične etnične skupine, ki oblikuje številčno šibkejšo skupino v celotni državi, čeprav lahko oblikujejo večjo skupino v regiji, teritorialno ali ustavno definirano ali ne, naseljeno večinoma s pripadniki etnične skupine.
Etnično manjšino se označuje kot osebe, ki si medsebojno delijo določene jezikovne, kulturne, ali verske vezi, različne od večine populacije, ki z izražanjem vezi v javnosti zasebno ali individualno in so prisotne etnične skupe, ki si želijo lastne identitete.
Pri nas imamo močno etično skupino Romov, ki so socialno izključeni, so marginalizirani, a so Romi nepogrešljiv del evropskega kulturnega prostora.
Če bi odločali, bi omogočili zaposlovanje Romov z enakim plačilom kot ne-Romov, zakaj je toliko neenakosti?
Če bi odločili, bi otroke enakopravno vključili v izobraževalne institucije.
V OŠ se pojavlja diskriminacija učiteljev in učencev, če bi odločali bi poskušali urediti odnose med vsemi deležniki v izobraževanju.
Julijana Medina Omerovic