Dejavnosti v okviru projekta Šola ambasadorska EP

V torek, 6. 6. 2023, smo obiskali Hišo EU z dijaki 2. č. Najprej smo poslušali predavanje o demokraciji in o prelomnih trenutkih EU in reševali intraktivne naloge.  Nato nam je Aljoša Koroša, asistent dr. Brgleza,  predstavil delo evropskega poslanca in pomen sodelovanja mladih v programih EU.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

V ponedeljek smo v luči nedavnih dogodkov medvrstniškega nasilja, v sodelovanju z evropskim poslancem dr. Milan Brglezom, pripravili okroglo mizo o (ne)nasilju. Poleg dr. Milana Brgleza so sodelovali še: Domen Kralj, NIJZ, Mark Djuraševič, predstavnik Dijaške organizacije Slovenije, in naš dijak Nik Slemenšek, predsednik Dijaške skupnosti Celje. Moderator je bil Matjaž Apat, prof.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Sogovorniki so spregovorili o pojavu nasilja in vzrokih zanj. Osvetlili so različne oblike medvrstniškega nasilja in pomen duševnega zdravja, na katerega smo kot družba nasploh premalo pozorni. Prav tako so sodelujoči izpostavili pomembnost medgeneracijske povezanosti in strpnosti, ki mora temeljiti na kulturnem dialogu.

več…

V petek, 26. 5. 2023, smo mladi ambasadorji predstavili naše delo preteklega leta. Ocenjevanje je potekalo na daljavo. Z nami je bila gospa Jelena Štrbac Nemec.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

V petek,  26. 5. 2023, se je v Celjskem mladinskem centru odvil dogodek z naslovom “Kako se EU bori za socialno pravičnejšo prihodnost” v sklopu okroglih miz Studia Evropa.  Gostje so bili: dr. Milan Brglez  in ga. Romana Tomc – evropska poslanca, Matija Kovač – župan Celja ter Sonja Majcen – direktorica Celjskega mladinskega centra. Govorili smo predvsem o poklicih, ki bodo čez nekaj let izumrli, o programih za mladino, ureditvi socialne države, kako sodelujeta EU in država na podlagi priporočil in sredstev, brezposelnosti in o izsiljevanju mladih ter o skrajšanem delovnem času. Na koncu smo dijaki in dijakinje ter ostali prisotni dobili možnost vprašanj, kjer je tema nanesla tudi na sprejem evtanazije v družbi in kako bi to vplivalo na nas in zdravstvo.

Sara Selčan

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Tudi v letošnjem letu smo se pridružili projektu Evropska vas. Tokrat smo predstavljali Bolgarijo.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Ob dnevu Evrope, 9. 5. 2023, smo mladi ambasadorji EU pripravili že tradicionalno medrazredno tekmovanje o poznavanju delovanja Evropske unije in njenih institucij. Na tekmovanje se je prijavilo 14 razrednih ekip. Največ točk je zbrala ekipa 3. a, na drugo mesto se je uvrstila ekipa dijakov 2. f in na tretje mesto predstavnik iz 2. a.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

V četrtek, 4. 5. 2023, smo se odpravili na ogled Celja in zgodovinskega arhiva. V arhivu so nam pokazali, kako se zapisi, dokumenti, skice in slike arhivirajo. Pokazali so nam nekaj zelo starih dokumentov, med drugim tudi zlato knjigo učencev iz leta 1914.
Po mestu smo si ogledali znamenitosti in zgodovinske značilnosti mesta.

Zala in  Emilija  

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Mladi ambasadorji EP smo med 13. in 15. aprilom 2023 spoznavali zgodovinske, kulturne in etnografske znamenitosti Krakova in okolice. V Krakowu smo si ogledali židovsko četrt z osrednjim trgom, lekarno Apteka pod Orlem, Schindlerjevo tovarno, ki je danes spremenjena v muzej. Ogledali smo si še Auschwitz in Brzezinki (Birkenauu), kje smo spoznali zgodovino in ustroj koncentracijskih taborišč ter grozote druge svetovne vojne, ki se nikoli več ne smejo ponoviti.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

20. aprila smo tudi mladi ambasadorji sodelovali pri pripravi glasbene prireditve. Letos bomo v okviru celjske prireditve Evropska vas predstavili Bolgarijo. Zato smo tudi glasbeno prireditev namenili glasbi te države.  Obe prireditvi letos praznujeta polnoletnost, saj že 18. leto zapored spoznavamo različne evropske države.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Energetika prihodnosti je ena pomembnejših tem, ki zadeva tako našo družbo kot tudi naš planet. S čedalje večjimi in slabšimi podnebnimi spremembami se zavedamo, da moramo poskrbeti za čim bolj trajnostno proizvodnjo in potrošnjo energije. Zato ambasadorji Ekonomske šole Celje menimo,

1. Da bi na področju energetike začeli proizvajati čim več vodika. Vodik je sicer čisto gorivo, ki ob porabi v gorivni celici proizvaja le vodo. Proizvede se lahko na različne načine, npr. iz zemeljskega plina, biomase in obnovljive energije kot sta vetrna in sončna energija. Vodik se lahko uporablja v transportnih sredstvih (avtomobili, vlaki, letala, ladje), hišah v različnih industrijskih procesih, kot gorivo v kmetijskih strojih in vir energije za ogrevanje rastlinjakov. Uporablja se lahko tudi kot gorivo za rakete in druga vesoljska plovila.

Vodik lahko pridobimo tudi s pomočjo mikroorganizmov, in sicer s procesom pretvorbe mikrobne biomase, saj lahko izkoristimo sposobnost mikroorganizmov, da zaužijejo in prebavljajo biomaso ter sproščajo vodik.

Zelo učinkovita možnost za proizvodnjo vodika brez obnovljivih in jedrskih virov je uporaba elektrolize.

2. Naš drugi predlog je proizvodnja in uporaba bioplina. Po definiciji je ”Bioplin mešanica plinov, sestavljena predvsem iz metana, ogljikovega dioksida in vodikovega sulfida, proizvedena iz surovin, kot so kmetijski odpadki, gnoj, komunalni odpadki, rastlinski material, odplake, zeleni odpadki, odpadne vode in živilski odpadki. Je obnovljiv vir energije.

Edini problem pri proizvodnji je, da nimamo efektivnih načinov za proizvodnjo oz. so precej zamudni, zato predlagamo večje financiranje raziskav na tem področju.

3. Želimo tudi spodbuditi gradnjo Energy powerwalls, ki prihajajo od podjetja Tesla in so namenjeni kot dodatki za naše nepremičnine.

Teslin Powerwall omogoča shranjevanje energije za kasnejšo uporabo in deluje s sončno energijo, kar zagotavlja ključne varnostne in finančne koristi. Preko dneva se Powerwall polni preko sončne energije, dokler solarni kolektorji ne proizvedejo več elektrike, kot jo porabi dom. Powerwall nato shranjuje to energijo, dokler je dom ne potrebuje, porablja jo ponoči, ko se sončna energija ne proizvaja več ali kadar je električno omrežje brez povezave med izpadom električne energije.”

4. Hkrati spodbujamo tudi gradnjo večih sončnih celic in vetrnih elektrarn, saj bi s tem čim bolj izkoristili obnovljive vire.

Pred nami je še dolga in težka pot, da izboljšamo trenutno stanje planeta, vendar menimo, da so obnovljivi viri energije pravi korak na teji poti. Potrebno je večje financiranje raziskav, da ugotovimo najboljši in najvarnejši način, s katerim bi najbolje izkoristili obnovljive vire ali izumili nove.

David Labaš, Marija Žugič, Domen Klasič, Tanja Papež

Video posnetek:

https://video.arnes.si/watch/kjq1mmr2gcwf

[Prikaži kot diaprojekcijo]