Dejavnosti v okviru projekta Šola ambasadorska EP

Vsako leto 9. maj – Dan Evrope obeležimo tudi s predstavitvijo države na prireditvi Evropska vas. Letos zaradi epidemije prireditev ni potekala po ulicah Celja. Smo pa zato pripravili razstavo v šoli in pripravili gradivo, preko katerega so lahko dijaki naše šole spoznali Švedsko, ki smo si jo letos izbrali za predstavitev.

Nekaj dejstev in zanimivosti Švedske si lahko ogledate TUKAJ.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Svetovni dan Zemlje obeležujemo 22. Aprila, letos že 51. leto zapored v 192-tih državah sveta. Naš planet je lep, a njegovo gostoljubnost izkoriščamo, ga izčrpavamo in uničujemo, zato z dogodkom opozarjamo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Z ozaveščanjem o pomenu zdravega okolja, ki se ga v času pandemije koronovirusne bolezni še toliko bolj zavedamo, se praznovanju Svetovnega dneva Zemlje pridružujemo tudi v Sloveniji.

Kljub poudarjanju, kako zelo pomembno je odgovorno ravnanje z odpadki, varčevanje s pitno vodo in energijo in kako pomemben je odgovoren odnos do gozdov in živali, se ljudje danes premalo zavedamo dejstva, da je naša Zemlja minljiva in ranljiva. Najbolj jo ogroža človek, zato dan Zemlje ni namenjen samo večji ozaveščenosti o okoljskih problemih, ampak tudi razmišljanju o lepotah narave in ohranjanju le-teh.

Z dijaki smo obeležili dan Zemlje s pogovorom o sobivanju na planetu in s kvizom o poznavanjem problematike.

Naša šola sodeluje pri mednarodnem projektu Young Reporters for the Enviroment, kjer raziskujemo biooglje in vpliv toplogrednih plinov na okolje.

Projektu smo se z zanimanjem pridružili tudi ambasadorji EU.  V petek, 12. 3. 2021, smo preko videokonference bolje spoznali partnersko šolo Cakabey v Izmirju. Z vrstiki iz Turčije smo si izmenjali mnenja na temo toplogrednih plinov ter predstavili rezultate naše raziskovalne naloge. Na konferenci so sodelovale dijakinje 4. b, Sandra Baumkirher, Kristina Guček, Lara Vrečko Kotnik, Nea Klanšek, Anja Kotnik, Ines Mulej, Tina Šibanc, Lara Homšak Godler in mentorica Alenka Pavlin.

Manjšina je skupina, ki je podrejena ostali številčni populaciji države in je v nedominanti poziciji, sestavljajo jo državljani, ki imajo posebne etnične, verske ali jezikovne značilnosti in kažejo občutek solidarnosti z namenom ohranjanja svojih značilnost.
Narodna manjšina je kategorija oseb, ki se identificirajo kot pripadniki specifične etnične skupine, ki oblikuje številčno šibkejšo skupino v celotni državi, čeprav lahko oblikujejo večjo skupino v regiji, teritorialno ali ustavno definirano ali ne, naseljeno večinoma s pripadniki etnične skupine.
Etnično manjšino se označuje kot osebe, ki si medsebojno delijo določene jezikovne, kulturne, ali verske vezi, različne od večine populacije, ki z izražanjem vezi v javnosti zasebno ali individualno in so prisotne etnične skupe, ki si želijo lastne identitete.
Pri nas imamo močno etično skupino Romov, ki so socialno izključeni, so marginalizirani, a so Romi nepogrešljiv del evropskega kulturnega prostora.
Če bi odločali, bi omogočili zaposlovanje Romov z enakim plačilom kot ne-Romov, zakaj je toliko neenakosti?
Če bi odločili, bi otroke enakopravno vključili v izobraževalne institucije.
V OŠ se pojavlja diskriminacija učiteljev in učencev, če bi odločali bi poskušali urediti odnose med vsemi deležniki v izobraževanju.

Julijana Medina Omerovic

Naši ambasadorji, Marija, Domen in Nika, so se 5. marca 2021 udeležili razprave o enakosti med spoloma z evropsko poslanko Ireno Jovevo. Razprava se jim je zdela zelo zanimiva, predlogi so jim bili všeč, prav tako odgovori poslanke. Želijo si še več takšnih srečanj.

Še naše razmišljanje:

Enakost spolov je deklarirana vrednota in cilj Evropske unije, a je še veliko dela, preden bo dosežena resnična enakost med spoloma.

Enakost žensk in moških je opredeljena v mnogih mednarodnih in domačih dokumentih, z njo se ukvarjajo številne organizacije. Enakost žensk in moških je pri nas na zakonodajni ravni zelo visoko, žal pa na mnogih področjih vsakdanjega življenja ne moremo govoriti o enaki udeležbi, zastopanosti in družbeni moči žensk in moških.

Spolna neenakost v Evropi je vse prej kot ugodna. Sicer lahko posameznica izbira, kako bo varna na življenski poti, a so podatki o nasilju nad ženskami zastrašujoči v EU in v Sloveniji.

Največ nasilja je še vedno z družini, ki se po navadi ne konča lepo. Velika je razlika za enako plačano delo med spoloma. Razlika v plači med spoloma se spreminja s starostjo  ̶   ponavadi je nižja na začetku kariere in se z leti povečuje,  a ženske zaslužijo manj.

Če bi mi odločali, bi upoštevali vso mednarodno zakonodajo in jo v celoti upoštevali, zaščitili bi ranljive skupine žensk in otrok, na glas bi pokazali in povedali, kje se pojavlja nasilje.

Storilce bi kaznovali, partnerjem in očetom bi prepovedali prebliževanje žrtvam.

V EU bi uvedli enoten plačilni sistem za oba spola.

Vsaj polovico odgovrnih mestih v EU naj bi zasedala ženske.

Razlike v plačah vodijo stopnje tveganja revščine pri starejših ženskah, kako razmišlja EU, da bo zajezila revščino?

 

Domen, Marija, Nika

12. 2. 2021 smo sodelovali v pogovoru z g. Bogovičem o boju proti globalnemu segrevanju.
Seznanil nas je z delom EU na področju globalnega segrevanja. Zelena Evropa je ena izmed perspektiv v prihodnosti,  ki zajema vse od odpadkov do uporabe alternativne energije.

več…

5. 2. 2021 smo sodelovali na pogovoru z evropskim poslancem Milanom Zverom na temo Spopadanje s pandemijo.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

V ponedeljek, 1. 2. 2021,  smo imeli sestanek vseh sodelujočih v  EPAS, kjer smo se dogovorili in napisali tekst “Če bi jaz odločal, bi …”, o katerem se bomo pogovarjali z evropskim poslancem g. Zverom skupaj s še drugimi srednjimi šolami.

LAŽNE NOVICE IN SOVRAŽNI GOVOR

V obdobju pandemije bolezni COVID-19 se je na različnih družbenih omrežjih razpasla neprimerna, lažniva in primitiva komunikacija med nekaterimi uporabniki, ki se ob tem strahopetno skrivajo za svojo anonimnostjo.
Družbena omrežja so že nekaj let idealno orodje za širjenje sovražnega govora in lažnih novic. Problem lažnih novic in sovražnega govora je pretiran in zlorabljen.
Pravica do svobode izražanja je ena temeljnih človekovih pravic, zajema svobode misli, sprejemanje in oddajanje mnenj, ki jo moramo sprejeti kot privilegij.
Pojavlja se vprašanje o svobodi izražanja v spletnem okolju, ali naj bi država  in EU delovala kot razsodnik zoper zlorab pravice do svobode izražanja na spletnih omrežjih?
Zanima nas, kaj vi menite, je pandemija pospešila sovražni govor in širjenje lažnih novic?
Menite, da bi bilo potrebno komunikacijo na spletu strožje regulirati?
Bi potrebovali več kontrolorjev spletnih strani za določene teme? Ali jih sploh imamo dovolj?

NIKA KOVAČ, LANA JOŠOVC, DOMEN KLASIČ, MARIJA ŽUGIČ, TANJA PAPEŽ