Dejavnosti v okviru projekta Šola ambasadorska EP

Zadnji dan meseca februarja obeležujemo Svetovni dan redkih bolezni. Z namenom, da »male  borce« in njihove družinske člane razveselimo, smo zanje izdelali srčna pisma in vanje zapisali  vzpodbudne besede. In kdo so »mali borci«? To so otroci, ki se borijo z genetsko boleznijo, otroškim rakom, prirojenimi srčnimi napakami in drugimi redkimi stanji ter zanjo ni ustreznega zdravila ali zdravljenja.

V četrtek, 15. 2. 2024, smo se dijaki in dijakinje, ki sodelujemo v projektu EPAS pod mentorstvom profesorice Helene Mešnjak, udeležili simulacije Evropskega parlamenta v Strasbourgu na temo Zelena prihodnost in energetika. Aktivno smo sodelovali v zanimivih razpravah, ki so potekale do poznih popoldanskih ur. Naslednji dan smo si ogledali še Strasbourg, ki je glavno mesto francoske regije Alzacije. Ob vračanju smo se ustavili v Muenchnu, kjer smo prenočili in si  naslednji dan ogledali še mestno jedro ter svetovno znani Nemški muzej, ki je največji znanstveni in tehnični muzej na svetu.

Taja in Neli

več…

Epasovci smo bili aktivni tudi v projektu Sing-a-Vision. S prevodom pesmi Pretty Words smo se uvrstili  v nabor 45 prevodov. Dijaki bodo sodelovali v drugem krogu izziva, to je uglasbitvi prevedene pesmi, V Skupini so sodelovali Blaž Boček, Domen Klasič in David Labaš.

David

V sredo, 6. 12. 2023, se je na šoli odvil prvi, prevajalski izziv v okviru projekta Sing-a-Vision. Sing-a-Vision je glasbeno-prevajalski projekt, ki ga v šolskem letu 2023/2024 pilotno na nacionalni ravni organizirajo Slovenski prevajalski oddelek Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji, Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Gimnazija Poljane.

Prevajanja iz angleščine se je udeležilo 12 dijakov, ki so v skupinah po tri iz nabora petih pesmi starejših avtorjev izbrali eno pesem in jo prevedli v slovenščino. Dijaki so se prizadevno lotili prevajalskih nalog in se potrudili napisati najustreznejši prevod.

 

 

6. 2. 2024 je na šoli predaval g. Boris Hajdinjak, direktor Judovskega muzeja v Mariboru. Povabili smo ga ob obeležju spomina na osvoboditev koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Predavanje je posvetil Ani Frank in otrokom, ki so izgubili življenje v taborišču.

Razmišljanja dijakov

več…

V torek, 30. 1. 2024, smo v Ljubljani obiskali Cankarjev dom, Parlament RS in Računalniški muzej.

Najprej smo odšli v Cankarjev dom, kjer sem na začetku mislila, da bo dolgočasno, ampak sem se zmotila. Tam nas je sprejela zelo prijazna hostesa in nam razkazala tri dvorane.  Prva je bila Gallusova dvorana v pritličju in je poimenovana po skladatelju Jakobu Petelinu Gallusu, druga Linhartova v kleti, po dramatiku Antonu Tomažu Linhartu in Kosovelova dvorana, prav tako v kleti, po pesniku Srečku Kosovelu. Vse dvorane so bile zanimive, saj so bile urejene po obdobjih, v katerih so umetniki živeli. Posebej nenavadna je bila Linhartova dvorana, ki je roza barve, nad njo pa so bančni sefi. V podzemnih prostorih so stropi nizki, saj jih je arhitekt Edo Ravnikar načrtoval sproti, medtem ko so gradili. Zaradi tega imajo glavni hodniki na stropih ogledala, da bi izgledalo večje. Vse dvorane so mi bile všeč, zato upam, da si bom kdaj v prihodnosti ogledala kakšno prireditev v eni od njih. 

Po Cankarjevem domu smo si ogledali parlament RS. Pri vstopu smo morali skozi telesni skener. Sprejela nas je prijazna gospa in nas peljala v manjšo sejno sobo, kjer nam je razložila delovanje parlamenta. Kasneje smo spremljali posneto parlamentarno sejo. Pogovarjali so se Prešernovih nagradah. V parlamentu je bilo lepo, in želela bi, da bi ostali dlje časa. Še posebej na parlamentarni seji. Izvedela sem tudi, da imajo sejo vsak zadnji teden v mesecu, ki traja cel teden od 9. do 22. ure.

Nazadnje smo obiskali še računalniški muzej. Najprej smo imeli predstavitev o njihovi najnovejši razstavi Steklena soba –  napačne informacije. Pogovarjali smo se o tem, kako se vse pogosteje pojavljajo lažne novice in da moramo tudi mi, kot aktivni državljani, poskrbeti, da bo tega manj. V drugem delu so nam pokazali nekatere primerke, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno. Ogledali smo si prve računalnike v Sloveniji in igrali igrice. Pokazali so nam tudi, kako so se nalagale igrice s kaset na računalnik. Muzej je bil zanimiv in poučen. Predstavitev računalnikov mi je bila fascinantna, saj sploh nisem vedela, da toliko tega obstaja. Edina slaba stvar je, ker smo muzej obiskali, ko smo že vsi bili utrujeni in nismo mogli tako zbrano slediti predstavitvi.

Medina, 3. a

3. februarja smo se udeležili debatnega tekmovanja v Ormožu, ki je potekalo v sklopu projekta Mojstri digitalne prihodnosti. Dijaki so suvereno predstavili svoje argumente na izbrano trditev in negirali nasprotno stran.

Konec novembra smo z 2. č in 3. c v okviru aktivnega drtžavljanstva obiskali Hišo EU in Državni parlament.

Dijaki so v Hiši EU pobliže spoznali delovanje EU in delo poslancev. Skupaj smo ugotavljali prednosti in slabosti sodelovanja v EU. Ugotovili smo, da je naša država veliko pridobila z vključitvijo v EU. Naše (ne)znanje se je pokazalo pri reševanju interaktivnega kviza. Nismo bili vsi zadovoljni z odgovori.

V Državnem parlamentu smo si ogledali hodnik s freskami in vodička nam je predstavila kratko zgodovino Slovencev. Ogledali smo si veliko dvorano, kjer zaseda državni zbor in spoznali pravila zasedanj, delovanja državnega zbora in možnost obiska in sodelovanja v obravnavah v veliki dvorani.

V parlamentarni dvorani lahko gostuje otroški parlament in kakšno posebno srečanje strokovnih skupin, ki so pomembne za državni zbor in samo državo.

Dvorane Državnega sveta nismo obiskali, ker je potekala seja. Njihova dvorana nima balkona za obiskovalce in je možen ogled samo, kadar je prazna.

Za konec  smo se sprehodili še po Ljubljani, pogledali smo spomenik vsem žrtvam, Križanke, staro Ljubljano, Trubarjevo ulico in Mesto Metelkova. Sam sprehod po mestuje bil zanimiv, ker smo si pogledali dijakom bolj neznane ulice in spomenike.

Mladi ambasadorji in dijaki Ekonomske šole Celje smo izdelovali voščilnice  za starostnike oz. varovance domov starejših občanov. Z njimi jim skušamo polepšati praznične dneve.

5. decembra 2023 smo na daljavo prisostvovali dogodku za mlade pod naslovom “Kdaj bo politika poslušala znanost?”, ki so ga pripravili v Hiši EU.

V zadnjem letniku izobraževanja na Ekonomski šoli Celje sem se odločil za sodelovanje v programu Erasmus +, ki me je popeljal v eno najlepših španskih mest – Valencio.
Valencia, tretje največje mesto v Španiji, je polna bogate španske kulture, sredozemskih vrednot in tradicionalnih običajev. Takoj ob prihodu me je očarala čudovita arhitektura mesta, zlasti starodavne ulice Barrio del Carmen, ki so bile zgrajene med 13. in 15. stoletjem v gotskem slogu, vsebujejo pa tudi elemente baroka in romanske arhitekture.

Erazmovci smo med bivanjem doživeli različne dogodke na Plaça de la Mare de Déu. Lokalni prebivalci v narodnih nošah so nas navdušili s tradicionalnimi plesi in glasbo. Obiskali smo tudi mestno tržnico, ki jo je UNESCO priznal kot svetovno dediščino. Tržnica, zgrajena v gotskem slogu, ponuja raznolike stojnice, kjer lahko kupite hrano, pijačo, nakit in še veliko več.
Središče mesta smo raziskali do zadnjih kotičkov, obiskali ogromne nakupovalne centre, restavracije, pekarne, kavarne in se prepustili nakupovanju oblačil ter spominkov. Prav tako smo se razvajali v Starbucksu, ki ga v Sloveniji nimamo.
Erasmus + izkušnja v Valencii je zame in mojega sošolca Aljaža Jošovca predstavljala nepozabno doživetje.

David Labaš