Dejavnosti v okviru projekta Šola ambasadorska EP

Manjšina je skupina, ki je podrejena ostali številčni populaciji države in je v nedominanti poziciji, sestavljajo jo državljani, ki imajo posebne etnične, verske ali jezikovne značilnosti in kažejo občutek solidarnosti z namenom ohranjanja svojih značilnost.
Narodna manjšina je kategorija oseb, ki se identificirajo kot pripadniki specifične etnične skupine, ki oblikuje številčno šibkejšo skupino v celotni državi, čeprav lahko oblikujejo večjo skupino v regiji, teritorialno ali ustavno definirano ali ne, naseljeno večinoma s pripadniki etnične skupine.
Etnično manjšino se označuje kot osebe, ki si medsebojno delijo določene jezikovne, kulturne, ali verske vezi, različne od večine populacije, ki z izražanjem vezi v javnosti zasebno ali individualno in so prisotne etnične skupe, ki si želijo lastne identitete.
Pri nas imamo močno etično skupino Romov, ki so socialno izključeni, so marginalizirani, a so Romi nepogrešljiv del evropskega kulturnega prostora.
Če bi odločali, bi omogočili zaposlovanje Romov z enakim plačilom kot ne-Romov, zakaj je toliko neenakosti?
Če bi odločili, bi otroke enakopravno vključili v izobraževalne institucije.
V OŠ se pojavlja diskriminacija učiteljev in učencev, če bi odločali bi poskušali urediti odnose med vsemi deležniki v izobraževanju.

Julijana Medina Omerovic

Naši ambasadorji, Marija, Domen in Nika, so se 5. marca 2021 udeležili razprave o enakosti med spoloma z evropsko poslanko Ireno Jovevo. Razprava se jim je zdela zelo zanimiva, predlogi so jim bili všeč, prav tako odgovori poslanke. Želijo si še več takšnih srečanj.

Še naše razmišljanje:

Enakost spolov je deklarirana vrednota in cilj Evropske unije, a je še veliko dela, preden bo dosežena resnična enakost med spoloma.

Enakost žensk in moških je opredeljena v mnogih mednarodnih in domačih dokumentih, z njo se ukvarjajo številne organizacije. Enakost žensk in moških je pri nas na zakonodajni ravni zelo visoko, žal pa na mnogih področjih vsakdanjega življenja ne moremo govoriti o enaki udeležbi, zastopanosti in družbeni moči žensk in moških.

Spolna neenakost v Evropi je vse prej kot ugodna. Sicer lahko posameznica izbira, kako bo varna na življenski poti, a so podatki o nasilju nad ženskami zastrašujoči v EU in v Sloveniji.

Največ nasilja je še vedno z družini, ki se po navadi ne konča lepo. Velika je razlika za enako plačano delo med spoloma. Razlika v plači med spoloma se spreminja s starostjo  ̶   ponavadi je nižja na začetku kariere in se z leti povečuje,  a ženske zaslužijo manj.

Če bi mi odločali, bi upoštevali vso mednarodno zakonodajo in jo v celoti upoštevali, zaščitili bi ranljive skupine žensk in otrok, na glas bi pokazali in povedali, kje se pojavlja nasilje.

Storilce bi kaznovali, partnerjem in očetom bi prepovedali prebliževanje žrtvam.

V EU bi uvedli enoten plačilni sistem za oba spola.

Vsaj polovico odgovrnih mestih v EU naj bi zasedala ženske.

Razlike v plačah vodijo stopnje tveganja revščine pri starejših ženskah, kako razmišlja EU, da bo zajezila revščino?

 

Domen, Marija, Nika

12. 2. 2021 smo sodelovali v pogovoru z g. Bogovičem o boju proti globalnemu segrevanju.
Seznanil nas je z delom EU na področju globalnega segrevanja. Zelena Evropa je ena izmed perspektiv v prihodnosti,  ki zajema vse od odpadkov do uporabe alternativne energije.

več…

5. 2. 2021 smo sodelovali na pogovoru z evropskim poslancem Milanom Zverom na temo Spopadanje s pandemijo.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

V ponedeljek, 1. 2. 2021,  smo imeli sestanek vseh sodelujočih v  EPAS, kjer smo se dogovorili in napisali tekst “Če bi jaz odločal, bi …”, o katerem se bomo pogovarjali z evropskim poslancem g. Zverom skupaj s še drugimi srednjimi šolami.

LAŽNE NOVICE IN SOVRAŽNI GOVOR

V obdobju pandemije bolezni COVID-19 se je na različnih družbenih omrežjih razpasla neprimerna, lažniva in primitiva komunikacija med nekaterimi uporabniki, ki se ob tem strahopetno skrivajo za svojo anonimnostjo.
Družbena omrežja so že nekaj let idealno orodje za širjenje sovražnega govora in lažnih novic. Problem lažnih novic in sovražnega govora je pretiran in zlorabljen.
Pravica do svobode izražanja je ena temeljnih človekovih pravic, zajema svobode misli, sprejemanje in oddajanje mnenj, ki jo moramo sprejeti kot privilegij.
Pojavlja se vprašanje o svobodi izražanja v spletnem okolju, ali naj bi država  in EU delovala kot razsodnik zoper zlorab pravice do svobode izražanja na spletnih omrežjih?
Zanima nas, kaj vi menite, je pandemija pospešila sovražni govor in širjenje lažnih novic?
Menite, da bi bilo potrebno komunikacijo na spletu strožje regulirati?
Bi potrebovali več kontrolorjev spletnih strani za določene teme? Ali jih sploh imamo dovolj?

NIKA KOVAČ, LANA JOŠOVC, DOMEN KLASIČ, MARIJA ŽUGIČ, TANJA PAPEŽ

Na sestanku je bilo 10 sodelavcev. Dogovorili smo se, da bomo v tem tednu napisali krajša spoznanja o SVOBODI GOVORA IN PREPREČEVANJU LAŽNIH NOVIC. Vsi se bodo potrudili in napisali tekst za sodelovanje 22. 1. 2021.

Naslednje sodelovanje je SPOPADANJE S PANDEMIJO, 5, 2. 2021. Pri temi bomo sodelovali vsi, določili bomo osebo, ki bo prevzela povezovalno vlogo med nami in HEU. Za našo temo smo izbrali “Spopadanje s pandemijo”.

Dogovorili smo se, da Julijana dokonča nalogo za g. Brgleza o pravicah romske manjšine v Celju in okolici.

Vsi bomo sodelovali pri ustvarjanju “meme”,  ki jih je razpisala Lana. Dogovorili smo se, da bomo nagradili najboljše meme posameznikov in razredov.

V petek, 22. 1. 2021 sodelujemo z gospo Tanjo Fajon – Svoboda govora in prepričevanje lažnih novic.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

V ponedeljek, 21. 12. 2020, je potekal sestanek Mladih ambasadorjev Evropskega parlamenta. Dijaki naše šole smo glasovali za temo, s katero bomo sodelovali z evropskimi poslanci pod skupnim naslovom »Če bi jaz odločal, bi …«

Odločili smo se za:

1. SPOPAD S PANDEMIJO
2. SVOBODA GOVORA IN PREPREČEVANJE LAŽNIH NOVIC
3. PRAVICE MANJŠIN (RASNE, VERSKE, SPOLNE,…)
4. BOJ PROTI GLOBALNEMU SEGREVANJU
5. ZAPOSLOVANJE MLADIH
6. ENAKOST SPOLOV

[Prikaži kot diaprojekcijo]

več…

10. 12. 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija o človekovih pravicah. Dve leti kasneje, 4. novembra 1950, pa je bila v Rimu podpisana še konvencija o človekovih pravicah. Deklaracija je prevedena v več kot 500 jezikov in velja za največkrat preveden dokument.
Človekove pravice so izjemnega pomena, saj posamezniku omogočajo kvalitetno in brezskrbno življenje. V današnjih časih jih imamo prevečkrat za samoumevne in pozabljamo, kako pomembne so, in koliko boja je bilo potrebnega, da smo o njih dosegli soglasje.

Na šoli smo pripravili delavnico za dijake z naslovom TRGOVINA Z LJUDMI. Pobliže smo spoznali več oblik trgovanja z ljudmi.

Letošnji dan človekovih pravic sicer poteka pod geslom “Za hitrejše okrevanje”, kar se navezuje na čas pandemije in okrevanje po njej. V tem času je pomembno, da ne pozabimo na svoje pravice in na pravice drugih.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

December je mesec, ko pogosteje pomislimo na socialno šibke in osamljene. S preprostimi dejanji jim lahko polepšamo dan. Zato so dijaki, ki so bili pripravljeni in imeli ustrezne možnosti, izdelali praznične voščilnice in vanj zapisali lepe želje. Te bodo prejeli starejši, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po Sloveniji, ki nimajo svojcev in pogostih obiskov.