Dejavnosti v okviru projekta Šola ambasadorska EP

Revščina je družbeni problem in sopotnica sodobnega sveta. Revni imajo posebne življenjske vzorce, vrednote in norme, kot so: vdanost v usodo, občutek nemoči, odvisnosti, manjvrednosti, trenutno zadovoljevanje potreb, hitro izstopijo iz šolanja, nizke ambicije, ne vzpodbujajo otrok, veliko je ločitev, precej je mam samohranilk, ne vključujejo se v sindikate in razne organizacije.
Revni opravljajo slabo plačana dela, delo pa zagotavljajo policiji, socialnim delavcem, psihologom, zdravnikom in še komu. Revščina je nujen proizvod kapitalistične proizvodnje in pogoj za bogastvo drugih. Iz zgodovine poznamo, da tudi socializem ni bil najbolj idealen. Sprašujemo se, kakšna družbena ureditev bi bila najboljša, da ne bi proizvedla revščine?
Če bi mi odločali, bi uvedli obvezno srednjo šolo, ali vsaj poklicno. Z izobrazbo bi lahko vsaj nekaj dosegli na poklicni poti.
Če bi mi odločali, bi predlagali UTD glede na izobrazbo, najnižji dohodek naj bi bil dovolj visok za dostojno življenje.
Danes je revščina posledica situacij, v katerih živijo posamezniki. Razmišljamo predvsem o vojnih področjih, podnebnih spremembah (suša) in veliki nepismenosti deklic in odraslih žensk, ki nimajo dostopa do izobraževanja.
Če bi mi odločali, bi vztrajali pri obveznem osnovnem šolanju vseh otrok sveta, ne glede na spol in poreklo. Revščine ne bomo mogli izkoreniniti, kajti ponekod je postala subkultura, lahko pa lajšamo posledice z raznimi humanitarnimi akcijami.
Zadeva revščine je zelo kompleksna in neenostavno rešljiva. Mislimo, da bi morali informacije za boj proti revščini vključiti že v zgodnji fazi izobraževanja in morda bi se miselnost počasi začela spreminjati skozi generacije.

Sanja, Domen, Zoja

[Prikaži kot diaprojekcijo]

V petek, 18. 3. 2022, sva se v okviru dijaške skupnosti Ekonomske šole Celje z Miho Kompletom udeležila Regijskega posvetovanja za pripravo Resolucije o Nacionalnem programu za mladino. Posvet je potekal v Mladinskem centru Celje. Cilj posveta je bil najti rešitve izzivov, s katerimi se soočamo mladi.

V znamenju evropskega leta mladih so na ta način mladim ponudili priložnost, da se sliši naš glas po Evropi.

Po principu razprave, debate in brainstorminga smo pokrili različne tematike; od izobraževanja, zaposlovanja, bivanjskih razmer mladih, okolja itd. Z Miho sva zastopala področje medijev in kulture. Ugotovila sva, da mladi medije spremljajo v največji meri (preko socialnih omrežij), a so v njih najmanjkrat omenjeni. Našla sva tudi rešitve za politiko z mladimi, kot je na primer vključitev vsaj dveh mladih poslancev v slovenski in evropski parlament.

Z Miho sva svoja spoznanja predstavila tudi na naslednjem sestanku dijaške skupnosti EŠC, kjer smo nato skupaj z ostalimi predstavniki razredov debatirali o aktualnih zadevah, ki se tičejo nas mladih.

Nik Slemenšek, 1. f

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Spodbujanje zaposlovanja mladih in izboljšanje prehodov iz šolanja v zaposlitev sta pomembni prednostni nalogi agende EU. Države članice so se v okviru jamstva za mlade zavezale, da bodo zagotovile, da vsi mladi, mlajši od 25 let, v obdobju štirih mesecev po tem, ko prenehajo z izobraževanjem ali postanejo brezposelni, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Ta zaveza je bila vključena v predlagani evropski steber socialnih pravic na poti k boljšim delovnim in življenjskim razmeram.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Pomoč mladim pri vstopanju na trg dela je ključni del politik za spodbujanje gospodarske rasti in boljših življenjskih pogojev. Zaposlitev je prvi pogoj za vključitev v družbo, saj imeti službo pomeni, biti odrasla oseba, imeti samospoštovanje, denar, biti neodvisna oseba in imeti možnost za razširitev družbenih stikov. Mladi, ki nimajo dostopa do dela, nimajo priložnosti, možnosti za vključevanje v širšo družbo.

Prehod mladih iz šolanja v odraslost in zaposlitev otežujejo posebni izzivi. Brezposelnost mladih je bolj občutljiva za poslovni svet, kot brezposelnost odraslih. Mladi, ki vstopajo na trg dela doma in v EU, imajo omejene delovne izkušnje, zato imajo manjše možnosti za zaposlitev. Pogosto so zaposleni za določen čas, s krajšim delovnim časom, v času pripravništva, pri čemer jih je v primeru slabega poslovanja lažje odpustiti.

Kriza v gospodarstvu se je pojavila v obdobju covida in posledično je tu inflacija, ki jo bomo občutili kmalu in nenazadnje tudi zaradi dogodkov v Ukrajini. Pojavlja se že pomanjkanje delovne sile s srednješolsko izobrazbo, v ospredje prihajajo novi digitalni poklici, storitveni in pomagajoči poklici (pomoč starejšim na domu).

Če bi mi odločali, da bi se zmanjšala brezposelnost med mladimi s spodbudami delodajalcev, da zaposlijo mlade, bi jih oprostili plačila prispevkov, vsaj za naslednji dve leti zaposlitve.

Delodajalci bi lahko mlade v času izobraževanja usposabljali na delovnem mestu za delo na konkretnem delovnem mestu. Z vključitvijo v usposabljanje bi delodajalci spoznali in preizkusili kandidate, njihovo znanje, veščine, delovne navade in odnos do dela, ter jih ustrezno usposobili za konkretno delovno mesto.  Tako  bi povečali  možnosti zaposlitve mladih v podjetjih.

Delodajalci lahko za eno leto pridobijo mesečno subvencijo za zaposlitev brezposelnih do starosti 30 ali več let. Sredstva zagotavljata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija iz proračuna. Brezposelnost mladih je kljub počasnemu okrevanju gospodarstva v zadnjem letu še vedno visoka, Zavod RS za zaposlovanje jim namenja posebno pozornost, svetujejo jim posebni svetovalci, mladi se vključujejo v številne programe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi si izboljšujejo zaposlitvene možnosti na trgu dela.

Če bi mi odločali, bi poskušali pritegniti mlade z inovativnimi pristopi v izobraževanju, predlagamo več digitalnih in vsebin, poudarke na razvoju zelene enrgije in EKO gospodarstva na vseh stopnjah izobraževanja in s stimulacijami delodajalcev in mladih zaposlenih na prvih delovnih mestih. Vemo, da je trnutno trend kratkotrajna zaposlitev na enem delovnem mestu, da je rotacija dela vedno bolj zanimiva za nas mlade, zato želimo svoje znanje sproti nadgrajevati za nov in drugačna delovna

POSNETEK RAZPRAVE

Julijana predstavlja na 34:00

Brez mobilnosti ne morem preživeti, ker se spreminja iz dneva v dan in z njo tudi prihodnost. Pojavljajo se nove oblike mobilnosti, skladne s trajnostnim razvojem. V naslednjih desetletjih bo pomembno, kako bomo sprejemali in uporabljali nove tehnologije, ki so trenutno v prototipni fazi ali v maloserijskih izdelkih. Mobilnost je pomembna na vseh področjih našega sobivanja.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Trajnostne mobilnosti si ne moremo v celoti predstavljati, če ne prepoznamo uporabljene materiale pri izdelavi različnih tehničnih dobrin. Trajnostni razvoj pomeni uporabo čim več trajnostnih – zelenih materialov. Mednje sodijo materiali iz reciklirane plastike, materiali iz rastlinskih vlaken, les in materiali, pridobljeni iz bio virov-polimeri, ki izhajajo iz obnovljivih virov.

Če bi mi odločali bi uvedli uporabo zelenih materialov, manjšo porabo plastičnih materialov, ki so fosilnega izvora, zapovedali bi recikliranje že uporabljenih plastičnih materialov.

Izdelava in uporaba električnih avtomobilov je neizogibna, a se vprašujemo, ali je sploh dovolj električne energije za vse e-prevozna sredstva? Mislimo, da ne. Potrebovali bomo nove vire za pridobivanje elektrike.

Iz česa bo električna energija, se vprašujemo?
Vetrna energija? Imamo premalo vetra, pa še naravovarstveniki so proti.
Sončna energija? Sončne celice lahko nameščamo na strehe, pozimi ni veliko sonca, a obstajajo zbiralniki. Kdo in kako izdeluje sončne celice? Koliko je odpadkov? Mislimo, da smo v začaranem krogu onesnaževanja.
Hidrocentrale? Ja, ampak z izgradnjo uničimo rečni in obrečni eko sistem.

Kateri koli vir energije bomo uporabili, smo v začaranem krogu onesnaževanja.
Katere vire energetske vire bi uporabili  za pogon vozil brez emisij?

Če bi mi odločali bi predlagali uporabo vodika za pogon, ker delujejo brez povzročanja emisij, saj iz izpuha pride le vodna para. V takih vozilih ne prihaja do tradicionalnega izgorevanja, delujejo po principu izmenjave elektronov. Vodik je v plinasti obliki, je brez barve in vonja, je zelo lahek, ni strupen in je brez tveganja za ljudi ali okolje.
Predlagali bi še motor na zrak – se sliši čudno? To je eden od najbolj ekoloških načinov pogona. Tehnologija je zelo enostavna. Pod velikim pritiskom stisnjen zrak se po dovodu iz rezervoarja spelje v konvencionalni motor. Zrak s pomočjo ekspanzije vrti bate in poganja prevozno sredstvo.
Za težka vozila, ladje in vlake je tak pogon neuporaben. Rezervoar bi bil prevelik. Toda za majhne avtomobile in motocikle bi lahko bil primeren.
Kaj pa letala? Manjša letala slovenskega proizvajalca Pipistrela so že na električni pogon, medtem ko letala za daljše razdalje bodo še naprej uporabljala naftne derivate.

Če bi mi odločali, bi odločevalcem predlagali, naj uvedejo vodik in zrak kot pogonska sredstva za manjše avtomobile, za avtobuse, kamione, ladje, letala in vlake  pa elektriko, plin ali naftne derivate. Menimo, da v naslednjih 100 letih ne bomo uspeli brez CO2.

                        Sanja in Srečko

S pandemijo se borimo že dve leti. Kaj smo se naučili? Nič. V tem času je nešteto ljudi izgubilo službe, domove in življenja.
Kljub vsem ukrepom in cepivom še vedno ni videti vrnitve v staro »normalnost«.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Predlagamo strožje ukrepe. Nošenje mask v vseh zaprtih prostorih, obvezen PCT, še raje samo PC.Povečali bi število inšpekcij v vseh javnih ustanovah, trgovskih centrih in lokalih ter zvišali denarne kazni.
Ljudem, ki so zaradi pandemije zašli v finančne težave, bi ponudili finančno pomoč, ne pa vsem, kot predvideva 10 paket državne pomoči.
Če se bo korona ponovno širila, bi uvedli popolno zaprtje državnih mej, obvezen PC v vseh državnih in privatnih institucijah, predlagamo še obvezno testiranje za cepljene in prebolevnike, saj so lahko prenašalci virusov.
Če bo zadnja različica virusa močno prisotna v državi, predlagamo mesečno zaprtje javnega življenja, morda bo učinkovalo.
Žal pa včasih prihaja z veljavnimi ukrepi do absurda. Veseli bi bili, da bi se ukrepi poenotili in bi veljali dlje časa.

Udeležila sem se razprave o globalnem segrevanju. Tema me zelo zanima. O njej zanje čase slišim na vsakem koraku. Razprava mi je bila zelo všeč, saj sem izvedela kar nekaj novih stvari in podatkov. EU je s svojimi cilji na pravi poti k boljšemu in čistejšemu svetu. V razpravi je bilo veliko dobrih predlogov, najbolj pa mi je bilo všeč, da so našteli nekaj načinov, s katerimi lahko tudi mi kot posamezniki pripomoremo k izboljšavi okolja .

[Prikaži kot diaprojekcijo]

več…

Podnebje se spreminja po naravi, segrevanja in ohlajanja sta del normalnih klimatskih ciklov. Težko je ločiti, ali je segrevanje naravni pojav, ali ga je povzročil človek. Nejasnosti je veliko, a obstajajo dokazi, da je večina segrevanja v zadnjih letih posledica človekovih dejavnosti.

Globalno segrevanje že in bo še povzročalo skrajne vremenske pojave – poplave, suše, močno deževje, vročinske valove,  gozdne požare, pomanjkanje vode, taljenje ledenikov in posledično zviševanje morske gladine, spremembe in izumrtje favne in flore, pojave bolezni in škodljivcev, pomanjkanje hrane in pitne vode in migracije ljudi, ki bodo in že bežijo pred nevarnostmi.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

več…

V letošnjem šolskem letu so nam v okviru projekta Evropska vas dodelili Rusijo. Že res, da Rusija ni v Evropski uniji, a del vseeno spada v Evropo.

Rusijo smo sprejeli tudi zaradi 200-letnice smrti Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega in interpretacije njegovih del.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Dejavnosti:

• imeli bomo leto ruske kulture;
• pripravili smo razstavo o pomembnih osebnostih;
• izvajamo tečaj ruskega jezika;
• pripravili dramsko uprizoritev ruskih pravljic.

Virus SARS-CoV-2, ki danes povzroča pandemijo nas opominja, da patogeni virusi krojijo naš običajen način življenja.

V preteklosti je strah med ljudmi povzročal virus HIV. Žal ta virus danes še vedno kroži med nami in zato vsako leto, v začetku meseca decembra, obeležujemo svetovni dan boja proti AIDSu. Letošnje leto smo v goste, preko video povezave, povabili dr. Evito Leskovšek, ki že vrsto let dela na tem področju. Predstavila nam je odkrije virusa HIV, kako pride do razvoja bolezni AIDS, načine prenosa virusa in kako preprečiti njegov razvoj. Predstavila nam je tudi zgodbe okuženih ljudi, ki jih je okolje stigmatiziralo. Na koncu smo se dijaki aktivno vključili v razpravo, ker nas je zanimala predvsem današnja razširjenost virusa HIV, kako poteka današnje zdravljenje in kam se obrniti za pomoč v primeru suma na okužbo.

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Obiskovanje knjižnic in branje knjig je aktivnost, ki mnogim mladostnikom ni najljubše prostočasno opravilo. Velikokrat najdejo izgovor, da svojega prostega časa ne bi preživljali s knjigo v roki ampak so rajši na družbenih omrežjih ali si ogledujejo televizijske serije. Zato naše dijake vzpodbudimo k branju leposlovnih in poučnih knjig ter obiskovanju knjižnic. Tako smo zanje organizirali videokonferenčno spoznavanje Osrednje knjižnice Celje. Vsak dijak je v dar prejel tudi nagrajeni roman Gremo mi v tri krasne, avtorice Nataše Konc Lorenzutti, v katerem so prestavljene zgodbe najstnikov, ki so zasvojeni z elektronskimi napravami, imajo panične in agresivne napade in izpade, zdravstvene težave… in so bili primorani oditi na poletni tabor v naravi. Z izborom zanimivih knjig in s pogovorom o njihovi vsebini, delavnicami … želimo knjige ponovno približati mladim in izboljšati njihovo bralno pismenost.

[Prikaži kot diaprojekcijo]